Koɗo men hannde
RFI Fulfulde
0
RFI Fulfulde no waɗa maakodal (tintidal) hoɓɓo, hertiyankooɓe e dillooɓe e baŋŋeeji kala. Ley oo taskaram heɗee yi'aango maɓɓe, miijooji maɓɓe e taskanɗe maɓɓe.
Epizody
-
Hannde hiɗen jaɓɓii "Alpha Ousmane Diallo" taariikayankeejo hertoriiɗo ganndal Afrik hanndeejo on 18.06.2026 5minLebbi 3 caggal Dental Adunaaru ONU wotude sarti waɗuɗo maccangaaku bone ɓurɗo mawnude e taariika Bani Adama, Ghana waɗii eɓɓoore ngam yo leyɗe Afrik heɓtu hakkeeji maɓɓe. E nder ɗuuɓi 400 ɓiɓɓe Afrik maccinaaɓe, woɓɓe waraa, woɓɓe difta naɓa gollina e gese, jawle Afrik iriiɗe jatta naɓa leyɗe porto. Ko sabu ɗii boneeji fow Ghana aadi daroto haaleyɗe Afrik jonnite joɓtaari walla ndaamordi. Gila hanki horeeɓe Ghana hino renndini, ardiiɓe leyɗe, jaagorɓe e karralooɓe ngam taskagol ko laawol honngol haana reweede ngam laatingol ndee eɓɓoore. Hol saabi ndee darnde Ghana ? Ko Holno Afrik heɓtirta ndii njoɓtaarei ? Sindi heɓtike, ko e banŋe honɗe ndi haana naadeede ? Koɗo men hannde ko Alpha Ousmane Diallo, taarrikayanke, hertorɗo duunde Afrik. Himo jaaboo laamnde Ibrahima Timbi Bah...
-
Senegal: hiɗen jaɓɓii hannde Dr Abdourahmane Ba fagguduyankoojo ko taskoo ɗee jewte aafiiɗe hakkunde FMI e Senegal ko faati e ñamaande leydi ndii 17.06.2026 4minSénégal e FMI, suudu winndere ñawlooru kaalisi, haa hannde heɓaali kawral faatiingal e ñamaande ɓurtunde nde ndii leydi ñawlii. Hannde, nden ñamaande ɓamaande saaha laamu faltiingu, hino timmi 132% faddudu Sénégal. Guwerneman kiɗɗo mo Ousmane Sonko ardino, jaɓaano waylude noone no ndee ñamaande yoɓirte. Gila e tenin faltiiɗo, FMI no imminikarallooɓe mun Dakar ngam jokkitagol ɗeen njewte. Mbele oo guwerneman keso mo Amadou Al Amine Lo, fagguduyanke, ardii jaɓan eɓɓooje FMI ? Mbele ɓe heɓan kawral e ɗee balɗe arooje ɗoo ? Koɗo men hannde ko Dr Abdourahmane Ba, hertorɗo faggudu. Himo jaaboo laamnde Ibrahima Timbi Bah.
-
Woni koɗo men hannde ko Saleh Kebzabo dawroyankeejo mawɗo leydi Tchad 16.06.2026 4minSuccès Masra, oo lunndiyankeejo Caadnaajo, hino haana acciteede, ɗii ko konnguɗi Saleh Kebzabo. Oo dawroyankeejo mawɗo Tchad, suɓaaɗo e oo sahaa diiseteeɗo Dawla leydi ndii nantinii wonndema jaggugol dawroyankooɓe artirtaa jam e nder leydi. Ko Saleh Kebzabo woni koɗo men hannde. O yeewtidii e Ibrahima Niang. O holli yiyannde makko e toɓɓe keewɗe pawiiɗe e alhaali renndo Tchad
-
Ko Ousmane Sonko hooreejo Suudu Sarɗiyankooru Senegal woni koɗo RFI e France24 15.06.2026 5minKoɗo men hannde ko Ousmane Sonko. Oo ardiiɗo suudu mbatu mawngu Sénégal, holli yi’annde mun e toɓɓe heewɗe: Ceerngal makko e Bassirou Diomaye Faye, alhaali ñamaande Sénégal, sariya haɓirɗo luutiyankaagal haa hewti golle ɗe o aadi waɗude to parleman, ala toɓɓere nde o acci. Heɗoɗen ndee yewtere nde Léa-Lisa westerhoff mo rfi faransiire e MarcPelerman mo F24, waɗi.
-
Deesewal fuku-koyngal adunaaru 2026: ko hannde foolotiro ngoo fuɗɗotoo hakkunde Mexique e Afrique du Sud 11.06.2026 5minDeesewal fuku-koyngal adunaaru fuɗɗoto hannde. Ko yerondiral hakkunde ɗiɗɗal Mexique e Afrique du Sud, udditata ngal kawrital e yamnde 19H, hannde kiikiiɗe. Ko kippuuji 48 tawa e maggal e ɗiin 10 ko kippuuji Afrik. Ko e nder leyɗe tati ngal deesewal wona e fijeede, ɗeen ko Mexique, Etats Unis e Canada. Ngam taskagol fartanŋe kippuuji tawaaɗi e ngal deesewal,faamina sartiiji kesi ɗii FIFA ɓami, hiɗen jáɓɓii Aboubacry Ba, jaayndeyankeejo hertorɗo coftal ɓalli. Himo jaaboo laamnde Ibrahima Timbi Bah.
-
Hannde hiɗen jaɓɓii Ibrahima Sory Idrissa Diallo hertorɗo ganndal leydi ko taskoo alhaali feccagol leydi e maadiiji 10.06.2026 5minGuinée, waɗii balɗe ko hulol woni e nder leegal Nongo e nder Conakry, laamorgo ndii leydi. Pecci mawɗi hino yaltude e maadiiji cuuɗi wonndude e laawi ndeen nokkuure. E ɗee balɗe faltiiɗe, woodi koore walla suudu uniindu caggal feccagol maadi mayru. E nder ciimtol, guwerneman on maadinii wonndema ko asugol foorasiiji e nder ngal leegal saabii feccagol ɗii cuuɗi. Huunde hulɓiniinde. Ngam taskagol oo alhaali hiɗen jaɓɓii hannde Ibrahima Sory Idrissa Diallo, géologjo, jogiiɗo anndal leydi. Himo jaaboo laamnde Ibrahima Timbi Bah...
-
Hannde hiɗen jaɓɓi Dr Abou Dieng, hertorɗo faggudu, jannginoowo to iniwersite Nouakchott 09.06.2026 5minMauritanie, hooreeɓe leydi ndii ɓeydi coggu koɓɓam e nder ndee yontere faltiinde. Ko ngol ɗoo woni laawol 4ɓol, karbiran no ɓeyde e ndii leydi e nder ɗii lebbi 3 faltiiɗi. Ko ndee hare diiwal Moyen Orient saabi ngol ɓeydagol, e b’ol hooreeɓe Maurtanie. Hol saabi ndee hare Moyen Orient battini sanne e faggudu Mauritanie, leydi wonndi e yaltini gaz e karbiran ? Ko holɗum ngol ɓeydagol battinta e ngurndam ɓiɓɓe leydi ndin ? Koɗo men hannde ko Dr Abou Dieng, hertorɗo faggudu, jannginoowo to iniwersite Nouakchott. Himo jaaboo laamnde Ibrahima Timbi Bah...
-
Hannde hiɗen jaɓɓii: Jean-Hervé Jézéquel, hertorɗo kisal e ndeenaagu mo Crisgroup 08.06.2026 5minMali ɓami pellital toŋirngal naadugol, yeeyugol e rewnugol motooji e nder nokkeeli heewɗi e nder leydi ndin. Ko ca’e mawɗe ɗee tan woni tawaaka e ngal pellital. Yimɓe hoɗuɓe e ɗii dowriiji hino wonndi e annde mawnde caggal nde eɓɓoore ɓee hooreeɓe leydi. Ko ɗii motooji tan ɓe yiilorta. Mbele ngal pellital ustan rafi ndeenaagu e ɗii leydi? Mbele hooreeɓe ɓee hino jogii mbawka ñinnugol ngal ? Hol wonata battane maggal e ngurngam hoɗuɓe ka dowri?Koɗo men hannde ko Jean-Hervé Jézéquel, hertorɗo ndeenaagu. Himo jaaboo laamnde Sory Ibrahim. Ko Ibrahima Timbi Bah e Moussa Oumar BARRY firti konnguɗi makko.
-
Sénégal no mawnina hannde maanditaare duuɓi 100 Abdoulaye WADE 04.06.2026 5minOo hooreejo leydi kiɗɗo battini e ngurndam Sénégal gila ndii leydi heɓti ndimaagu mayri. O laatike lulndiiɗolaamu ko ɓuri duuɓi 20, ado o suɓeede hooreejo Sénégal e hitaande 2000. O heddike e hooreyaaku Sénégal duuɓi 12. Ngam semmbingol ndee maanditaare, Bassirou Diomaye Faye, hooreejo leydi ndii, e sénégalnaaɓe heewɓe rennday hannde Dakar ɗo. Ngam yewtugol ndonu Abdoulaye WADE ko faati e demokarasi e ɓamtaare, koɗo men hannde Magate SY ardiiɗo yiilorde PDS toppitiinde suɓngooji. Himo jaaboo lamnde Ibrahima Timbi Bah...
-
E bi’ol Dr Mansour Ly hertorɗo dawro, Bassirou Diomaye feññinii e suɓagol mo oo kippu keso wonnde ko ñawndugol caɗeele faggudu woni himme mawɗe 03.06.2026 5minSenegal, Bassirou Diomaye Faye darni guwerneman makko arano caggal ceergal makko e Ousmane Sonko, oo hooreejo jaagorɓe kiɗɗo. Oo kippu keso hino jogii jaagorɓe 30 jilluɓe. Woɓɓe e maɓɓe ko dawroyankooɓe, woɓɓe ko harralleeɓe. Hay si tawii Ousmane Sonko holli fedde makko politik PASTEF tawaaka, woodi jaagorɓe jeyaaɓe e ndee walde jaɓuɓe taweede e oo guwerneman. E bi’ol Dr Mansour Ly hertorɗo dawro, Bassirou Diomaye feññinie suɓagol mo oo kippu keso wonndema ko ñawndugol caɗeele fakkudu Sénégal woni golle makko ɓurɗe himmude hannde. Ko kanko woni koɗo men hannde. Himo jaaboo laamnde Ibrahima Timbi Bah…
-
Guinee, neeɓata hiɓɓa ɗuuɓi 2 gila Fonike Mengue e Mamadou Billo Bah nanngaa mutinaa 02.06.2026 5minGila ɓee yimɓe sosiyete siwil ɗiɗo siwlaa ñannde 9 lewru 7ɓuru hitaande 2024, hay gooto heɓaali kabaaru maɓɓe. Ko ɗum saabi yo pelle FNDC e Tournons la Page fuɗɗo orngal gila hankin ngam yo ɓee ɗiɗo accite. E b’iol Alseny Farinta Camara mo walde Tournons La Page, Foniké Mengué e Billo Bah haanaaka yijjiteede. Laamu Guinée hino haana ñoƴƴeede fii no goongayaltira e alhaali nanngugol ɓe ɗiɗo. Ko kanko woni koɗo men hannde. Himo Jaaboo lamnde Ibrahima Timbi Bah...
-
E alhaali ñaawoore Khalid Mohamed Ali el-Hishri to CPI, eɗen njaɓɓi hannde Elhadj Mohamed Diallo ardiiɗo Fedde Ginenaare Haɓoore Ɗalle ɗe rewaali Sariya 01.06.2026 5minCPI, Suudu Ñaawirdu Winndere ommbi e ɗee balɗe faltiiɗe ñaawoore tuumirnde, Khalid Mohamed Ali el-Hishri. Ko kanko ardiino kaso ɗannotooɓe Mitiga e nder Libye. Prokireerjo CPI, hino fawi e ɗee tuume mawɗe : Warngo neɗɗanke, bone hare, doole rewɓe e fitinaaji goɗɗi. Ñaawooɓe CPI ƴettay pellital maɓɓe paatungal e ñaawugol walla accitugol Khalid Mohamed Ali el-Hishri, e nder lebbi ɗiɗi.
-
Hol woni batte ŋakkere jam e ɗee leyɗe sahel e aynooɓe e daabaaji maɓɓe ? 30.05.2026 4minLeyɗe heewɗe juuli donki walla julde layya hankin e alarba. Kono Sénégal ko hannde ndee juldeere waɗata. E mayre kala julɗo jogiiɗo feere hino haani hirsude jawdi, woni ko dammol walla nagge. Julɓe ɗuuɗuɓe ko baali hirsata. Kono hitaade kala, coggu ɗee jawle hino ɓeydoo. Hol saabii ɗum ? Ko limoore jawle ɗee famɗi walla ko ngaynaaka kaa sattii ? Hol woni batte ŋakkere jam e ɗee leyɗe sahel e aynooɓe e daabaaji maɓɓe ? Koɗo men hannde ko Abdoul Aziz Njim, ngaynaako. Himo jaaboo laamnde Ibrahima Timbi Bah.
-
Holko wonata darnde depiteeɓe PASTEF faade e guwerneman mo Bassirou Diomaye Faye joɗɗinta ? 27.05.2026 5minSenegal balɗe 4 ɓaawo folleedemo ka hooreyaaku jaagorɓe, Ousmane Sonko suɓaama hannkin hooreejo suudu sarɗiyankoore. E konnguɗi makko, o holli wonndema gooto waawa laamaade Sénégal ɓaawo PASTEF fedde ɓurnde jogaade cemmbe e ndii leydi. Mbele koddigal hino waawa laataade hakkunde Ousmane Sonko hooreejo suudu mbatu mawndu e Bassirou Diomaye Faye, hooreejo leydi ndii ? Holko wonata darnde depiteeɓe PASTEF faade eguwerneman mo Bassirou Diomaye Faye joɗɗinta ? Koɗo men hannde ko Ibrahima Anne, jaaydeyankeejo taskotooɗo kabaaruuji. Himo jaaboo lamnde Ibrahima Timbi Bah...
-
Hannde hiɗen jaɓɓii Dr Arame Hamidou ko taskoo piile habbiiɗe hooreejo keso on BENIN 26.05.2026 5minBenin, Romuald Wadagni, hooreejo leydi keso oo fuɗɗike kisan golle makko e ardiigu leydi ndii. O joɗɗinii guwerneman makko, hankin kiikiiɗe. Ɓee jaagorɓe ɓe Romuald Wadagni suɓii hino jilli: woɓɓe ko hiɓɓe sabu ɓee ɓooyi gollidude e Patrice Talon hooreejo leydi kiɗɗo oo . Hino woodi kadi hesɓe e ɓee suɓaama. Ko tasaare honnde haana wadeede e ooguwerneman keso ? Hol haani wonnde golle mkko arane? Hol wonata darnde Romuald Wadagni e piile fawiiɗe kuliyankaaku jaaliingu rewo leydi ndii? Koɗo men hannde ko Dr Arame Hamidou, ko karallooɓe Romuald Wadagni jannginoowo to iniwersite Abomey Calavi. Himo jaaboo laamnde Ibrahima Timbi Bah
-
Eɗen njaɓɓii hannde Professeur Gourmo Abdoul Lo, jannginoowo wittotooɗo to iniwersite Nouakchott ngam yeewtude e Dental leyɗe U.A keɓngal hannde duuɓi 63 25.05.2026 5minDental Leyɗe Afrik OUA, fedde laatiinde UA gila e hitaande 2002 heɓii duuɓi 63 hannde. Faandaare ndee fedde sahaa mo nde sincete e hitaande 1963 ko tabintingol ndimaagu leyɗe Afrik fow, dartina kolonaaku (colonisation) e nder ndee duunde. Ko caggal nde, ndee faandaare timmi, hooreeɓe Afrik wayli innde ndee walde e hitaande 2002, ngam lelnugol peeje tabintinayɗe Potal e Ɓamtaare e nder Afrik.
-
Abdoulaye SOW depiteejo PASTEF e Dr Djibrirou Daouda Ba, tawaaɗo e ardiiɓe Coalition Diomaye Président ngoni hoɓɓe Timbi Bah hannde 24.05.2026 17minE follugol Ousmane Sonko, laatiiɗo jooni hooreejo jaagorɓe kiɗɗo. Ibrahima Timbi Bah, hino jaɓɓi Abdoulaye SOW depiteejo PASTEF e Dr Djirirou Daouda Ba, tawaaɗo e ardiiɓe Coalition Diomaye Président, himo tawaa kadi e ƴettoowo konngol ndee fedde.
-
Hannde hiɗen jaɓɓii Kemo Camara; neɗɗo heɓunooɗo nguu ñawu Ebola o ndikki 21.05.2026 5minNeɗɗo hino ndikka nawnaare Ebola kono o seedata e battane mayre. Ɗii ko konnguɗi Kemo Camara, mo nguu ñawu Ebola nanngi Guinée e hitaande 20214. Hannde yiitere makko wonnde hino miwɗi battane ndee nawnaare. E bi’ol ñawndoowo, Ebola ko rafi hulɓiniiɗo saabotooɗo bononda mawɗo. Ko ɗum saabii gila o nani wonndema ndee nawnaare arti République Démocratique du Congo, ɗum hino laataniimo annde. E faandu haala Ibrahima Timbi Bah,Kémo Camara yewtii no Ebola nanngirimo, no o ndikkiri, e battane Ebola e Ngurɗam makko. Heɗoɗen ɓe.
-
Hannde hiɗen jaɓɓii Dr Alfa Mahmoud Barry ñawndoowo hertorɗo cellal pencu (jamaa) 20.05.2026 5minRépublique Démocratique du Congo, nguu ñaw Ebola jaaliindu ton saabike mayde yimɓe ɓurɓe 130. OMS salndu ONU toppitiindu Cellal jertinii nduu adunaaru sabu hulɓinannde e yaaweendi layugol ndee nawnaare. Oo noone Ebola yiaaɗo ɗoo, alaa lekki, alaa marke, walla pesol. Ko ɗum ɓuri sembinde kulol ngol. Ngam taskagol nguu ñaw, annda sabaabe maggu e danditorɗi, hiɗen jaɓɓii Dr Ahpha Mahmoud Barry, ñawndoowo hertorɗo cellal dawla. Himo tawaano e haɓuɓe Ebola, nde nguu ñaw aruno Guinée. Dr Alhpha Mahmoud Barry hino jaaboo lamnde Ibrahima Timbi Bah...
-
Hannde hiɗen jaɓɓii Mohamadu Falil SY hisayankeejo dariiɗo no gannde hiisa ɓamtora e ɗemɗe Afrik 19.05.2026 5minMbele gannde hiisa ƴellitiiɗe e ɗemɗe Afrik ina njahda ? Jaabawol ngol ko "eey," tee ina waɗa e leydi Moritani. Ñande, 7 lewru 5ɓuru, Diiso diiwal Nouakchott waɗii mbayliigu limrewal tokoosu : udditgol lowre StochArena.Ko ɗum wiɗtirdu hono laboratuwaar baɗaaɗo e gannde hasre(hasard) e gaaɓe (probabilité), Ina heɓoo e Pulaar-Fulfulde. Caggal ndee eɓɓoore ina woodi yiɗde tiiɗnde hollirde wonde ɗemɗe men ngenndiije ina mbaawi yettinde miijooji ganndal ɓurɗi saɗtude e teeminannde 21ɓiire. Ngam yeewtude ɗum haa ɓura ɗoon faameede, eɗen njaɓɓii hannde cosɗo ndeeneɓɓaande, hiisiyanke kadi wiɗtiyanke, o wiyetee Dr Mohamadou Falil SY. O yeewtidi ko e nultondiraaɗo men to Nouakchott Oumar El-Hadj Thiam.
Oblíbený v
Tento podcast se objevuje také v podcastových žebříčcích těchto zemí.