Avdiofestival

Avdiofestival

RTVSLO – Prvi
Land Slovenien
Genrer Komedie
Sprog SL
Episoder 47
Seneste 07.10.2026

Avdiofestival je podkast o pripovedovanju zgodb v zvočni obliki. Ukvarja se z vprašanjem, kako se pripovedovanje v času podkastov znova razcveta in kaj to pomeni za radio. Raziskuje, zakaj vse več ljudi ustvarja in posluša zvočne vsebine. Ob tem odpira vprašanje, kaj sploh še ostane radiu.

Episoder

  • Več kot avdio, skupnost ustvarjalcev in uporabnikov 07.10.2026 43min
    Da se družba vse bolj atomizira, ni novost. Povezovanje med posamezniki, če že, večkrat poteka znotraj mnenjskih in interesnih mehurčkov. Nekateri ustvarjalci avdia – naj bodo to podkasterji ali radijci – pa s svojim delom gradijo skupnosti. Ustvarjanje skupnosti je številnim med njimi pravzaprav izhodiščni cilj. Kako okoli podkasta, radia ali družbeno odgovorne akcije zgraditi skupnost? Zakaj bi jo tisti, ki je še ne, nujno morali začeti? Kako ob inflaciji dogodkov napolniti dvorano s podkastom? Koliko pomeni angažiran, navezan uporabnik? To povedo Janko Petrovec, odgovorni urednik Radia Koper, kjer so se poleti s poslušalci družili v krasnih naravnih ambientih na Koncertih ob sončnem vzhodu, Denis Avdić, voditelj jutranjega programa na Radiu 1, nepogrešljiv del projekta Dežela junakov, o katerem bo predstavil predvsem podrobnosti iz ozadja, in svetovalka za komuniciranje Nataša Briški, soustanoviteljica in urednica mreže podkastov Metina lista, kjer uporabnikom v zameno za finančno podporo ponujajo tudi VIP vstopnico za letni piknik in zagotovljen sedež na dogodkih v živo.
  • Ali še potrebujemo medije? 07.10.2026 51min
    Ne radiu, zdaj konec napovedujejo medijem. Politiki nas vse pogosteje prepričujejo, da mediji niso več relevantni, so pa menda podkasterji, vplivneži in družbena omrežja, ki jim občinstva najmanj zaupajo, a jih vse bolj spremljajo. Mediji v ukrajinski soseščini se ukvarjajo s strahom pred agresivnim sosedom z vzhoda, a vseeno doživljajo domače politične pritiske. V Švici je referendum za znižanje RTV-prispevka že dvakrat padel, v Sloveniji je napovedan referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Evropska zakonodaja se ukvarja z dilemami o dostopanju do medijskih vsebin, evropska radijska industrija s položajem radia v avtomobilih. Medtem radio dnevno doseže več kot 80 odstotkov Evropejcev, javni radio pa zacveti vsakič, ko v družbi nastopi najhujša kriza. Je v teh okoliščinah radio v odpisu ali je morda pomembnejši kot kdaj koli? Svoje razmisleke delijo Giedrius Masalskis, vodja radia pri litovski javni radioteleviziji (LRT) in član Radijskega odbora Evropske radiodifuzne zveze (EBU); Sophie Balbo, vodja odnosov z mediji pri švicarski javni radioteleviziji (SRG SSR); Peter Niegel, strateški svetovalec za avdioprodukcijo pri danskem javnem radiu (DR) ter direktor radijske konference Radiodays; Wouter Quartier, vodja radia pri Evropski radiodifuzni zvezi (EBU).
  • Podkast leta 2025: Fela Kuti: Fear No Man 07.10.2026 39min
    Podkast Fela Kuti: Fear No Men je bil leta 2025 eden od najbolj poslušanih podkastov na svetu. Uveljavljena ameriška revija The New Yorker ga je celo izbrala za najboljši podkast. Večdelna serija zelo podrobno in od blizu predstavi in razčleni zgodbo nigerijskega glasbenika in političnega aktivista Fele Kutija, ki ni zaznamoval samo Nigerije, temveč se je njegov vpliv širil po vsem svetu. Zgodbo o podkastu na Avdiofestivalu ekskluzivno predstavlja nigerijska dokumentaristka in radijka Efe "FayFay" Odudu, ki je skupaj s slovitim ameriškim novinarjem Jadom Abumradom (ustanoviteljem Radiolaba) ustvarjala podkast. FayFay je tudi ustanoviteljica NaijaPodHub, ki v Nigeriji predstavlja enega najpomembnejših projektov pri ustvarjanju podkastov.
  • Trenutek resnice: svetu gre bolje, kot mislimo 07.10.2026 53min
    Ste pripravljeni priznati, da tudi vaš pogled na svet temelji na napačnih podatkih? Da so stvari, ki ste se jih učili v šoli, že zdavnaj drugačne? Ola Rosling si prizadeva, da bi bili o svetu manj zmedeni in bolje poučeni. Polno je napačnih predstav o stanju revščine, zalogah nafte in podnebnih spremembah. Mislimo, da vemo veliko, in težko priznamo, da smo nevedni. A sodobna družba mora poznati svet bolje. Ola Rosling je ustanovitelj organizacije Gapminder in soavtor knjige Faktografija – Deset razlogov, zakaj se motimo o svetu – in zakaj mu gre boljše, kot mislimo. Švedski radio je v knjižni uspešnici našel navdih za radijsko oddajo, v kateri razrešujejo napačne predstave. Vsak sodoben državljan si zasluži trenutek resnice. Govorita: Ola Rosling, Gapminder, in Ulf Myrestam, Švedski radio.
  • Brez bankomata, pošte in brez glasu v medijih? 07.10.2026 42min
    Slovensko podeželje je marsikje ostalo brez poštnih in bančnih storitev, zaprle so se številne trgovine, presahnili so nekateri bencinski servisi. Novice o tegobah prebivalcev so širši javnosti doslej prinašali dopisniki večjih medijskih hiš, neprijetna vprašanja pa nosilcem moči zastavljali tudi lokalni mediji, pa naj gre za obnovo po poplavah, uničeno letino ali odhod še enega pediatra. Koliko časa še bodo novinarji lahko glas geografskega obrobja? Kakšen je vsakdan ustvarjanja in vodenja lokalnega medija, kaj vse spada med službene obveznosti dopisnika, kako shajati z lokalno politiko, kaj pomeni odvisnost od razpisov, koga zanima lokalna novica in od česa je odvisen obstoj lokalnega novinarstva? Odgovore so v sklopu Avdiofestivala iskali Mariša Bizjak (Radio Koper), Martina Kolenc Novak (direktorica Radia Sora), Petra Lesjak Tušek (Večer, nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije) in Dejan Rat (urednik informativnega programa Radia Maribor).
  • Novi podkasti, neizkoriščene priložnosti za oglaševalce 06.10.2026 43min
    Podkasti so vstopili v naše domove, avtomobile, na kolesarske poti in plaže. Tudi podkasti Radia Slovenija. Ponudbi številnih uspešnih projektov se z jesenjo pridružujejo novi. Povsem drugačen podkast od zdajšnje ponudbe v slovenščini ponuja tudi nove priložnosti za oglaševanje. V pogovoru z gosti slišimo, kakšen je oglaševalski potencial podkastov, kakšna so pričakovanja avtorjev in kakšna naročnikov, so formula za uspeh morda naročeni podkasti, kje iskati prihodnje priložnosti, in tudi, kako kredibilni so podatki, ki pomagajo do pravih odločitev. Sogovorniki so Žan Sterle, kreativec, improvizator, vplivnež, ustvarjalec videovsebin na družbenih omrežjih in za zdaj še ne podkaster, Marja Milič, dolgoletna novinarka in urednica finančnih vsebin (Bloomberg Adria, Finančni trgi, Moje Finance), ustanoviteljica finančno-izobraževalne platforme Money-How in voditeljica istoimenskega podkasta, Milan Slana, direktor in partner pri agenciji Herman & partnerji, komunikacijski strokovnjak, še posebej za področje digitalnega marketinga, in Matej Praprotnik, pomočnik direktorja in skrbnik digitalnih storitev Radia Slovenija.
  • Premiera novega podkasta: Prekletstvo dobrih vil 06.10.2026 35min
    Leta 1999 je dvanajst Slovencev zadelo doživljenjsko mesečno rento. Sto tisoč tolarjev. Vsak mesec. Do konca življenja. A leta 2020 so bili vsi mrtvi. Zastrupitve, požari, lovske nesreče. In sumljivo veliko vprašanj brez odgovorov. Erik Vrtačnik je svobodni raziskovalni novinar. Pridružite se mu na poti po Sloveniji, na kateri raziskuje, ali gre za niz neverjetnih naključij ali za še eno iz serije temačnih zgodb slovenske tranzicije, ki jo je nekdo uspešno pometel pod preprogo.
  • Samoiniciativni agenti umetne inteligence – ali nas mora biti strah? 06.10.2026 1t 13min
    Razvoj umetne inteligence potiska zmogljivosti te tehnologije v doslej neslutene višave in, kot je postalo nadvse očitno letos poleti, zmogljivosti današnjih modelov oziroma t. i. agentov umetne inteligence presenetijo tudi njihove razvijalce. Očitno je namreč postalo, da lahko v določenih pogojih ti agenti delujejo proti eksplicitnim navodilom računalničarjev in na lastno pest poiščejo (prepovedane) bližnjice za dosego svojega cilja.Zgodba se je začela poleti z informacijo o vdoru testnih modelov podjetja OpenAI v strežnike podjetja HuggingFace, do danes pa so v javnost prišle informacije o celi paleti vdorov v strežnike različnih javnih institucij po svetu, od vlad, univerz itd.Kakšno je pravzaprav tehnološko ozadje tega dogajanja, kako so lahko modeli umetne inteligence začeli delovati tako zelo v nasprotju s pričakovanim, se samoorganizirali, začeli delovati kot skupina, ob tem pa so se posamezni UI agenti celo 'žrtvovali' za dobrobit tega ad hoc kolektiva. Na kakšen način se lahko kot družba in posamezniki soočimo s tovrstnimi, nepričakovanimi učinki razvoja te tehnologije, koliko smo na ravni idej in imaginacije kos tehnologiji, ki nam je v številnih vidikih bolj podobna, kot nam je udobno priznati, in kje bi bilo dobro potegniti distinkcijo med tehnološko podlago in našim impulzom, da bi jo pretirano antropomorfizirali.Na pogovoru, ki smo ga ob 30 letnici oddaje Intelekta pripravili v živo v okviru Avdiofestivala, so o tem razmišljali strokovnjak s področja umetne inteligence: prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, sociologinja prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela s katedre za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov ter kulturologinja izr. prof. dr. Natalija Majsova s katedre za kulturologijo, obe s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
  • Avdiofestival special 02.10.2026 48min
    Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj prodoren način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim osebam z domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v vsem tednu.
  • Avdiofestival: Izgubljeni geopolitični kompasi 30.09.2026 41min
    Svet je vse bolj nepredvidljiv. Vojne in mednarodne krize se množijo, njihovi učinki pa segajo daleč čez bojišča – od cen energije in nafte do migracij in evropske politike. Kaj se v resnici dogaja na terenu? Kam vodi svet, v katerem je kriz vse več, odgovorov pa vse manj? Kako znova naravnati geopolitične kompase – kdo in zakaj jih je pravzaprav izgubil? Epizoda je bila posneta v okviru Avdiofestivala 2026, pred publiko v ljubljanski Cukrarni. V debati so sodelovali: Dario Špelić, zgodovinar in novinar, Hrvatski radio Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Rima Aljaž Vrabec, novinar časnika Delo Priporočamo tudi: Dario Špelić: Vojno je preprosto začeti, veliko težje jo je končati Mojca Širok: Reportaža z Lampeduze  Aljaž Vrabec: Reportaža iz Sirije
  • Zaspana zebra na Avdiofestivalu 28.09.2026 7min
    Najlepše je zaspati ob pravljicah. To vedo številne generacije poslušalcev oddaje Lahko noč, otroci! Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. In – ne glede na njihovo starost – pustijo domišljiji prosto pot … Radijska pravljica že 61 let vsak večer ob 19.45 na Prvem programu Radia Slovenija pospremi najmlajše v svet sanj. Nocoj pa boste radijski poslušalci slišali posnetek pravljice, ki smo jo na današnjem Avdiofestivalu v Cukrarni v družbi najmlajših izvedli v živo. Zaspano zebro avtorice Mateje Perpar je interpretiral dramski igralec Klemen Janežič. Pripoveduje: Klemen Janežič. Avtorica besedila: Mateja Perpar. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Gašper Vodlan. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Posnetek pravljice, ki smo jo na Avdiofestivalu pred občinstvom izvedli v živo, Galerija Cukrarna, 28.9.2026
  • Gospodarstvo v nevihti dragih energentov 28.09.2026 55min
    V globalnem gospodarstvu in geopolitiki se dogajajo tektonski premiki. Rušijo se mednarodna pravila in stara zavezništva. Ne velja več, da politika sledi gospodarstvu na nove trge in svetovne odre, ampak je gospodarstvo postalo orodje političnih velesil za doseganje bolj ali manj ozkih interesov. Hkrati z geopolitičnimi premiki, ameriško-kitajsko tekmo in regionalnimi vojnami potekajo tehnološka oziroma revolucija umetne inteligence, spoprijemanje z vse bolj očitnimi okoljskimi izzivi in vse bolj neizprosna tekma za surovine in energente. Kaj vse to pomeni za slovensko gospodarstvo, kako se odzivajo slovenska podjetja z izkušnjami na različnih trgih in v različnih sektorjih, kje vidijo priložnosti in kakšna so tveganja za Evropsko unijo? Jim evropska politika pomaga ali otežuje položaj ter kako bi morala ukrepati Slovenija? Gostje: prof. dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, predavatelj na Wirtschaftsuniversität na Dunaju in na Burgundy School of Business v francoskem Dijonu; Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška ter članica Strateškega sveta za gospodarstvo; Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domel Holding, d. d. in direktor Domel, d. o. o., član Strateškega sveta za gospodarstvo, in predsednik Regionalne zbornice za Gorenjsko pri Gospodarski zbornici Slovenije. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, podana v okviru projekta, niti ga ta ne zavezujejo. Za projekt so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni zgolj avtorji, intervjuvanci in uredniki programa ter tisti, ki ga oddajajo.
  • dr. Vesna Vuk Godina, Boštjan Gorenc - Pižama: Kekec je ob radiu še vedno dobre volje 20.10.2025 48min
    Kekec je prototip slovenskega junaka, pogumen, bistroumen, premeten, dober po srcu, solidaren in ravno prav uporniški. Kljub deprivilegiranemu položaju je vedno dobre volje. Ali sodobni radio še spodbuja njegovo dobro voljo? Se Kekec želi zbuditi s slovenskim nacionalnim radiem? Ali pogleda oziroma prisluhne onkraj hitrih, lahkotnih, zabavnih domislic radijskih voditeljev? Ga zanimajo tudi poglobljene, analitične radijske vsebine? Kekčevo prinašanje sonca in zlatega smeha povezujemo s fenomenom sreče, ki v sodobnih družbah postaja potrošniški produkt. Gosta 129. epizode Prvakov tedna, ki je potekala na letošnjem Avdiofestivalu v ljubljanski Cukrarni, sta bila antropologinja dr. Vesna Vuk Godina ter pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama.
  • Lahko vplivneži odločijo volitve? 16.10.2025 50min
    Pol leta pred volitvami se moramo vprašati, kakšno je pri nas razmerje med tradicionalnimi mediji in novimi kanali. Lahko "novi mediji" in vplivneži pri nas odločijo volitve? Politiki radi širijo svoja sporočila prek družbenih omrežij in v lahkotnih pogovorih v priljubljenih podkastih. Tu so še številne informacije, ki bolj subtilno vzniknejo na določenih portalih in se, preverjene ali ne, razširijo kot požar. Radio Slovenija se skuša do verodostojnih informacij in razlag že tretjo sezono dokopati z oddajo Ob osmih, v kateri strokovnjake, ustvarjalce politik, analitike in ljudi z lastno izkušnjo sprašuje, kar nas vse zanima. Na Avdiofestivalu v treh 15-minutnih epizodah skušamo ubesediti predvolilno Slovenijo, kakršne morda še nismo povsem dojeli. Voditelji oddaje Ob osmih na Prvem Metka Pirc, Tomaž Celestina in Matej Hrastar z gosti: Zala Tomašič (evropska poslanka SDS), Nataša Briški (Metina lista), Matjaž Gruden (Svet Evrope, kolumnist Večera) in Igor Vobič (Fakulteta za družbene vede).
  • Pred in po: zvok v retuši 13.10.2025 36min
    S primeri oblikovanja zvoka bomo prikazali, da obdelava zvoka ni le tehnični popravek, ampak tudi prostor med znanostjo in umetnostjo. Tako kot inženir razmišlja o orodjih in umetnik o izrazu, se oba svetova v oblikovanju zvoka srečata v službi poslušalčeve izkušnje. Damir Ibrahimkadić iz skupine Radia Slovenija za glasbena snemanja in režirane oddaje.
  • Lisička in siva miška - v živo z Avdiofestivala 13.10.2025 8min
    Najlepše je zaspati ob pravljicah. To vedo številne generacije poslušalcev oddaje Lahko noč, otroci! Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. In – ne glede na njihovo starost – pustijo domišljiji prosto pot … Radijska pravljica že 60 let vsak večer ob 19.45 na Prvem programu Radia Slovenija pospremi najmlajše v svet sanj. Nocoj pa boste radijski poslušalci slišali posnetek pravljice, ki smo jo na današnjem Avdiofestivalu v Cukrarni v družbi najmlajših izvedli v živo. Pravljico Bojane Vajt Lisička in siva miška je interpretirala dramska igralka Ajda Smrekar. Pripoveduje: Ajda Smrekar. Avtorica besedila: Bojana Vajt. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posnetek pravljice, ki smo jo na Avdiofestivalu pred občinstvom izvedli v živo, Galerija Cukrarna, 13.10.2025.
  • Ali poslušanje v dobi vizualne dominacije postaja politično dejanje? 13.10.2025 58min
    Zvok ni le spremljevalec podobe, zvok in podoba skupaj ustvarjata novo zaznavno enoto, ki je več kot vsota posameznih delov. Pogovor o različni pristopih k ustvarjanju zvočnih pokrajin in podob na filmu in na radiu vodi Darja Hlavka Godina, glasbena režiserka na radiu. Gosti tonskega mojstra Matjaža Mikliča, strokovnjaka za radijsko igro, in Julija Zornika, strokovnjaka za sound design v filmu.
  • Desetletje možganov! Smo že tam? 13.10.2025 51min
    Desetletje v primerjavi s tisočletnim razvojem človeških možganov morda res ni veliko, a je dovolj, da ponudi pestro paleto novih vpogledov in raziskovalnih dognanj – od nevrologije in psihiatrije do kognitivne nevroznanosti in psihologije. Danes o možganih vemo več kot kadar koli prej in še vedno ostaja neskončno veliko razlogov za radovednost. Ob desetletnici prve redne radijske oddaje o tem organu pri nas so možgani ne le na dlani, ampak tudi na odru Avdiofestivala. Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, doc. dr. Blaž Koritnik, Breda Jelen Sobočan in dr. Hana Hawlina z voditeljico Mojco Delač.
  • Kakšen radio bi imel_a 13.10.2025 46min
    Pri ustvarjanju avdia imamo ves čas omejitve. Najprej finance. Zatem denar. Pa seveda evri. Omejitve so dejstvo. Niso pa vse ovire nepremagljive. Veliko si jih postavljamo tudi sami. Včasih se ukalupljamo brez premisleka, tudi po nepotrebnem. Kaj če težav, realnih in tistih, ki jih ustvarjamo sami, ne bi bilo? Kakšen radio bi ustvarjali, kakšne podkaste ponujali, kakšne formate izumljali? Debata brez realnih omejitev. Za navdih ustvarjalcem in poslušalcem. Miha Šalehar (podkast Mihilizem), Boris Kokalj (Kokosy, Val 202), Marko Bratuš (Slovensko mladinsko gledališče) in Anja H. Ramšak (Radio 1) z voditeljico podkasta Rožnata dolina Katjo Stojnić.
  • Kako do dobrega zvoka v TV-serijah 13.10.2025 49min
    Z delom ustvarjalne ekipe serije Takšno je življenje se Ana Jurc pogovarja o nastajanju nove slovenske nadaljevanke, ki na naše male zaslone prinaša nov 30-minutni format po skandinavskem modelu. Kakšen tempo dela narekuje veliko število epizod in v čem se produkcija razlikuje od celovečernega filma? Kakšne so pasti pri oblikovanju zvoka, kako si delo podajajo trije režiserji? V zakulisje nam pomagajo pogledati soavtorica serije Barbara Daljavec, soscenarist Nejc Gazvoda, režiserka Maja Prettner in snemalec zvoka Gregor Švabič.

Populær i

Denne podcast optræder også i podcast-hitlister i disse lande.