Eppur si muove - In vendar se vrti

Folgen

• 
  "Vse je že odločeno"? Kako Rusi gledajo na prihajajoče parlamentarne volitve 14.09.2026 20Min.

  Rusijo od 18. do 20. septembra čakajo prve parlamentarne volitve po začetku vojne v Ukrajini. Ko so Rusi poslance državne dume nazadnje volili leta 2021, še ni bilo obsežnega spopada, sankcij v današnjem obsegu, napadov z brezpilotnimi letalniki globoko na ruskem ozemlju niti gospodarskih posledic, ki jih danes občutijo tudi gospodinjstva. Volitve zato ne bodo le odločanje o novi sestavi 450-članske dume. Pokazale bodo tudi, koliko so štiri leta vojne spremenila odnos ruskih volivcev do oblasti in ali lahko gospodarski pritisk, inflacija ter vse večja navzočnost vojne v vsakdanjem življenju načnejo podporo Enotni Rusiji, ki se ji tudi tokrat napoveduje zmaga. Toda ruski parlamentarni sistem je postavljen tako, da je izhodiščna prednost stranke oblasti zelo velika. Kako konkurenčne so sploh lahko volitve, kjer je bila iz volilne tekme izključena edina registrirana stranka, ki je proti vojni?
• 
  Lampedusa - ozko grlo na pragu Evrope 07.09.2026 18Min.

  Lampedusa, otoček s 6 tisoč prebivalci med Tunizijo, Malto in Sicilijo, ki je bliže Afriki kot Italiji, je že več kot dve desetletji simbol tragedije migrantov, ki se podajo na nevarno pot čez Sredozemsko morje, da bi v Evropi našli boljše življenje. Slaba vest Evrope. Se je v vseh teh letih kaj spremenilo? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
• 
  Bo v Nemčiji prvič vladala skrajna desnica? 31.08.2026 18Min.

  Vzhodna nemška dežela Saška-Anhalt je teden pred volitvami prizorišče hudega političnega boja. Skrajno desna stranka AfD uživa daleč najvišjo podporo volivcev in bi lahko prvič vladala v deželi z 2,1 milijona prebivalcev, ki so jo zaznamovali gospodarski in družbeni pretresi po ponovni združitvi Nemčije. Številni volivci še vedno menijo, da obljuba o enakem življenjskem standardu ni bila izpolnjena.
• 
  Boj za plamence v deželi orlov 27.07.2026 15Min.

  »Albanija ni na prodaj« – je osrednje geslo odločnih Albancev, ki že dva meseca protestirajo ne samo proti naložbi zeta ameriškega predsednika Trumpa v zaščiteno območje ob Jadranskem morju, ampak tudi proti samodrški vladavini socialista Edija Rame, ki je na oblasti že 13 let. »To je drugo ime za korupcijo,« so prepričani protestniki, ki zahtevajo Ramov odstop. Podpirajo jih številni izseljenci, ki trdijo, da se v deželi orlov niti po 30 letih ni veliko spremenilo. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
• 
  Tatarstan kot novi laboratorij ruske evrazijske politike 20.07.2026 16Min.

  Tatarstan je ena tistih avtonomnih republik znotraj Rusije, v katerih Moskva rada pokaže, kako naj bi v teoriji delovala njena federacija: več narodov, več religij, močna regionalna identiteta, a brez političnega odmika od središča in želje po osamosvojitvi. V času vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij je ta podoba za Kremelj še pomembnejša, zlasti kot razstavni prostor ruske evrazijske ideje, na katero vse bolj stavi. Po vrhu BRICS-a je v glavnem mestu republike Kazanu potekal še vrh Rusije z državami Združenja jugovzhodne Azije ASEAN. Obrat proti Aziji namreč ni samoumeven in še vedno zahteva iskanje novih poti, dobaviteljev, prilagojenih plačilnih sistemov in pogajanj z državami, ki si zaradi sodelovanja z Rusijo ne želijo nositi bremena sekundarnih sankcij.
• 
  Furlanija - Julijska krajina: Med krizo in priložnostmi 13.07.2026 14Min.

  Gospodarstvo v Furlaniji - Julijski krajini po podatkih Banke Italije raste, in to kljub negotovostim, ki vladajo v mednarodnem političnem prostoru. Lani je deželni BDP zrasel za 0,7 odstotka, kar je nad italijanskim povprečjem. A napovedi za tekoče leto so manj obetavne. Posledice varnostne in energetske krize so vse bolj občutne, priznavajo tudi v tržaškem pristanišču, kjer stavijo na razvoj domače infrastrukture. V tokratni oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti bomo gospodarstvo sosednje dežele spoznali skozi oči slovenskih podjetnikov, ki se že 80 let povezujejo v Slovensko deželno gospodarsko združenje.
• 
  Amerika v preletu 250ih let 06.07.2026 21Min.

  Za Združenimi državami Amerike ni le praznično obarvani konec tedna, ampak kar zadnjih deset dni. Američani so namreč praznovali 250. obletnico svoje neodvisnosti, torej sprejetja Deklaracije o neodvisnosti 4. julija 1776 v Filadelfiji. Z neodvisnostjo od britanske krone se je rodila država, na katero so se ljudje ozirali v upanju na boljše življenje, in ki se je laskavo poimenovala z metaforami, kot so »bleščeče mesto na hribu«, »svetilnik svobode«, »prva demokracija na svetu«, »voditeljica svobodnega sveta«. A obenem se je ta država skozi vsa ta leta spreminjala in prevzemala nove vloge v mednarodnem političnem življenju. Tudi takšne, zaradi katerih se nekateri na ZDA ozirajo z nasprotovanjem in kritiko, z očitki o nasilju in vmešavanju v zadeve drugih ter izvažanju negativnih pojavov, kot so prekomerno potrošništvo ali nihilizem vrednot in prava, značilen prav za današnji čas.
• 
  Za mejami čezmejnega prostora med Slovenijo, Italijo in Hrvaško 29.06.2026 17Min.

  Evropska unija je pred dnevi uveljavila pakt o migracijah in azilu, zakonodajni sveženj, ki med drugim prinaša obvezno pomoč tistim državam, ki so bolj obremenjene z migracijami, uvaja pa tudi nove postopke na mejah. Te so kljub schengenskemu sporazumu, ki že štiri desetletja odpravlja kontrolo na mejah, še vedno marsikje izpostavljene nadzoru, kar močno vpliva tudi na življenje ljudi. Kakšen učinek sprejete reforme je pričakovati v jugozahodnem delu Slovenije oziroma v čezmejnem pasu med Furlanijo–Julijsko krajino, Primorsko ter Istro in Kvarnerjem? Kje se kažejo učinki razpadanja schengenskega sistema zaradi nadzora na notranjih mejah in kako se to pozna v vsakdanjem življenju več tisoč prebivalcev, ki mejo prehajajo zaradi dela, šolanja in prostočasnih dejavnosti? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
• 
  Slovenščina od jasli do univerze: neizpolnjena želja koroških Slovencev 22.06.2026 19Min.

  Slovenska manjšina v Avstriji letos obeležuje 50. obletnico zakona o narodnih skupnostih. Prizadeva si za modernizacijo zakona, vendar te kljub številnim obljubam vlade, še ni. Spremembe zakona bi poskrbele za reforme na področju dvojezičnega šolstva in uporabe slovenščine kot uradnega jezika. Premiki pa se vendarle kažejo na področju sodstva. Mineva tudi 71. let od podpisa avstrijske državne pogodbe. Koroški Slovenci si želijo, da bi se lahko otroci slovenščino učili od jasli do univerze. Dober primer dvojezičnega izobraževanja je slovenska gimnazija v Celovcu, vrzeli pa nastajajo predvsem na področju dvojezičnega predšolskega varstva in po dvojezični ljudski šoli.
• 
  ITER: ustvarjanje Sonca na Zemlji 15.06.2026 18Min.

  Pogledali smo v zakulisje gradnje največjega eksperimentalnega fuzijskega reaktorja na svetu in enega najzahtevnejših znanstvenih projektov našega časa. ITER naj bi pokazal, da smo sposobni na Zemlji poustvariti zvezde - oziroma procese, ki potekajo v njih in ki bi lahko omogočili stabilen, nizkoogljičen in učinkovit vir energije. Projekt tudi v današnjih izredno zaostrenih mednarodnih razmerah združuje tako rekoč ves svet. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
• 
  Evropa, obljubljena dežela 08.06.2026 15Min.

  Sicilija, velika za dve Sloveniji, z več kot dvakrat toliko prebivalci, je bila dolgo slaba vest italijanske države. Prevlada mafijskih organizacij, politična korupcija in gospodarska zaostalost so hromili razvoj in siromašili ljudi. A hkrati se je na otoku, ki je v svoji zgodovini živel pod številnimi zavojevalci, kjer so se stoletja srečevale različne rase in kulture, oblikovala družba sprejemanja, ki je v času, ko migracijska in azilna politika razdvajata države in prebivalce Evropske unije, velika redkost. Drugačnost in različnost nas bogatita, pravijo na Siciliji, iz svoje preteklosti smo se naučili, da je treba znati sprejemati. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
• 
  Sever portugalske žrtvovan za litij 01.06.2026 17Min.

  Na severu Portugalske nastaja rudnik litija, ki mu je Evropska komisija podelila status strateškega projekta. Rudnik litija leži na območju, ki je del Unescove kmetijske dediščine in Nature 2000. Na tem ekološko občutljivem območju še kmetujejo na starodaven način, tam živi ogroženi iberijski volk in več kot 200 vrst ptičev. Lokalne skupnosti in posamezniki že osem let bijejo pravni boj proti rudniku litija, ki bi po njihovem mnenju uničil vodne vire in način življenja. Rudnik litija Barroso je test za Meddržavno sodišče v Haagu in druge strateške rudarske projekte na tleh Evropske unije. Bodo energetski in korporativni interesi prevladali nad interesi prebivalcev? Bo območje Barroso zaradi lakote po litiju postalo območje žrtvovanja? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
• 
  Kino za slepe, samoobramba za ženske in ministrstvo za empatijo – družbene inovacije 2026 25.05.2026 20Min.

  Ko posamezniki opazijo družbene probleme, ki jih sistem spregleda ali zanje nima ustreznih rešitev, je to lahko prvi korak k sistemskim spremembam. Kako zmanjšati družbeno izključenost določene skupine ljudi, tveganje, da bodo posamezniki podvrženi nasilju, kako olajšati prehod v šolo otrokom beguncem in kako slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim omogočiti sodelovanje v kulturnem življenju? Projekti družbenih inovatorjev nastajajo iz konkretnih potreb lokalnih skupnosti, njihov pomen pa prepoznava nagrada SozialMarie, ki je najstarejša evropska nagrada za družbene inovacije. Letos so jo podelili že dvaindvajsetič, med nagrajenci pa je tudi slovenski projekt Kino brez ovir.
• 
  Ciper – razdeljeni otok in nove varnostne grožnje 18.05.2026 16Min.

  Ciper, ki v tem polletju predseduje Svetu EU, je edina članica Evropske unije, katere del ozemlja je še vedno okupiran. Otok v vzhodnem Sredozemlju namreč ostaja razdeljen na turški in grški del vse od leta 1974, ko so severni del otoka zasedli turški vojaki. Čeprav že leta in leta trajajo poskusi, da bi prišlo do dogovora med obema stranema, pravega napredka ni. O tem in tudi o varnostnih grožnjah otoku zaradi vojaških spopadov na Bližnjem vzhodu se je med obiskom Cipra pogovarjal tudi naš evropski dopisnik iz Bruslja Igor Jurič.
• 
  Islandija in EU - novo vprašanje stare dileme 11.05.2026 20Min.

  Daleč proč od kontinentalne Evrope, do nedavna zadovoljna z lastno vpetostjo v mednarodno okolje, se je v času tektonskih geopolitičnih sprememb Islandija vnovič znašla pred dilemo – ostati povsem samostojna ali stopiti na pot, ki bi jo lahko pripeljala v polnopravno članstvo Evropske unije. Ob vojnah na vzhodu Evrope, krhanju tradicionalnih zahodnih zavezništev in gospodarskih pretresih je islandski politični vrh prepoznal, da je zdaj pravi trenutek za uresničitev svoje obljube o izvedbi referenduma, kjer naj volivci te otoške države odločijo o obnovitvi pogajanj za članstvo v Evropski uniji. O plusih in minusih, navduševanju nad članstvom in zadržki do poglabljanja evropske integracije.
• 
  Reportaža z razkosanega Zahodnega brega 05.05.2026 21Min.

  Zahodni breg je bojno polje za zemljo. Judovski naseljenci so vse bolj drzni, agresivni. Pri belem dnevu napadajo beduinske vasi, požigajo mošeje, šole. Pretepajo Palestince, celo streljajo nanje, da bi jih pregnali ter se polastili hribov in dolin, o katerih so prepričani, da jim jih je namenil Bog. Podali smo se po biblijski pokrajini, ki je na pogled mehka, a za prebivalce neusmiljena. Na cesti prerokov, v vaseh in mestih bijejo tihi boj za prevlado. Govorili smo z žrtvami, spremljali napadalce, vojsko, se podali v nemirne kraje z aktivisti, ki še verjamejo v mir. Nasilje na Zahodnem bregu je sistematično. Naseljenci, največkrat pripadniki tako imenovane Mladine s hribov, imajo podporo države, na njihovi strani je vojska. Za svoja dejanja niso kaznovani. Cilj je etnično čiščenje, prilaščanje ozemlja, pregon prebivalstva. Uresničujejo načrt za poselitev pokrajine, ki ji pravijo Judeja in Samarija. To je Zahodni breg, kjer živijo Palestinci, ki si želijo svoje lastne neodvisne države. A ozemlje je vse bolj razkosano, kot švicarski sir. Ljudje živijo obdani z zidovi, ograjami, nadzornih točk je vsako leto več. Vse bolj razdeljena pa je tudi izraelska družba: med tiste, ki še verjamejo v mir, ter številne, ki jim ni mar in omogočajo peščici, da brez zavor uničuje državo. Reportažo z Zahodnega brega je pripravila bližnje-vzhodna dopisnica Karmen Švegl.
• 
  Razvoj kot moč: kitajski načrt in evropska logika pravil 20.04.2026 16Min.

  Kitajska je s petnajstim petletnim načrtom naredila jasen premik od modela, ki je desetletja temeljil na hitri rasti, k modelu, ki v ospredje postavlja tehnološko avtonomijo in odpornost. Na Daljnem vzhodu ni več ključno, koliko gospodarstvo raste, ampak kako je zgrajeno in kako odporno je proti zunanjim pritiskom. Če bo Kitajska te cilje v prihodnjih letih uresničila – in izkušnje kažejo, da jih pogosto – kaj to pomeni za evropsko industrijo in za svet, v katerem se tehnologija vse bolj prepleta z geopolitiko? Bo stara celina na to odgovorila kot tekmica ali kot partnerica, ki razvoj razume drugače?
• 
  Ko pravica do splava trči ob pravico do ugovora vesti 13.04.2026 13Min.

  Pravica do umetne prekinitve nosečnosti je v Italiji paradoks: na eni strani zgledna zakonodaja, na drugi resničnost, v kateri je zakon zgolj papir. Sprejeli so ga leta 1978, a je splav kljub temu v praksi težko dostopen, saj se več kot polovica zdravnikov in zdravstvenega osebja zaradi moralnih ali verskih razlogov sklicuje na ugovor vesti. V nekaterih italijanskih deželah, kot je na primer Molise na jugu države, je delež tega skoraj 90-odstoten.
• 
  Se era Orbanove Madžarske končuje? 03.04.2026 26Min.

  V naši vzhodni sosedi Madžarski poteka srdit finiš dolge in predvsem neenakopravne kampanje pred splošnimi volitvami 12.aprila, v kateri gledamo dvoboj med vladajočo stranko Fidesz Viktorja Orbana in opozicijo, zbrano okrog Petra Madyara in desne stranke Tisza. Volilna kampanja je vse bolj naelektrena in je dodatno razdelila že tako polarizirano madžarsko družbo. Viktor Orban je v 16-letih svoje vladavine Madžarsko preoblikoval v iliberalno demokracijo s podreditvijo vseh državnih institucij, pravosodja in medijev ter utišanjem vsakršnih kritičnih ali drugačnih glasov. Za vstop v parlament ima možnost le še skrajno desna stranka Naša Domovina, med tem ko levosredinska Demokratična koalicija in satirična protestna Stranka dvorepega psa ne bosta prestopili parlamentarnega praga. Sandra Krišelj se je s sogovorniki v Budimpešti in drugem največjem kraju na Madžarskem Debrecenu pogovarjala o razmerah na Madžarskem. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
• 
  Hrvaško gospodarstvo - razcvet ali mehurček pred pokom? 30.03.2026 14Min.

  Hrvaško gospodarstvo že pet let zapored raste bliskovito, bistveno hitreje od povprečja Evropske unije. BDP se je od prve vlade premierja Andreja Plenkovića pred devetimi leti in pol skoraj podvojil, nezaposlenost nikoli ni bila nižja. Po drugi strani ima država eno najvišjih inflacij, slabe pokojnine, vse težje dostopne zdravstvene storitve. Na čem temelji hrvaška gospodarska rast, ali ljudje res živijo bolje, je Hrvaška ekonomija zgodba o uspehu ali milni mehurček, ki bi v kriznih okoliščinah in brez bogate podpore evropskih skladov lahko počil? O tem govori tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti, ki jo je pripravila naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.