Likovni odmevi

Folgen

• 
  Aleksandra Saška Gruden: Kjer koža molči 11.09.2026 29Min.

  Kako lahko umetnost govori o izkušnji, ki pogosto ostaja neizgovorjena? Aleksandra Saška Gruden v projektu Kjer koža molči obravnava temo spolne zlorabe, ki kljub večji javni prepoznavnosti še vedno ostaja zaznamovana s sramom, strahom in tišino. S fotografijami resničnih žensk, ki so doživele zlorabo, in njihovimi besedami odpira vprašanja travme, molka, spomina ter možnosti, da umetnost spremeni naš pogled na izkušnjo drugega. Razstava Kjer koža molči je trenutno na ogled v kulturnem središču Prostor_i v Mariboru, umetnica, ki prehaja med kiparstvom, fotografijo, videom, performansom in drugimi mediji, pa se trenutno predstavlja tudi na razstavi Strel v koleno v Hiši kulture v Pivki, posvečeni problematiki angleškega jezika v slovenski vizualni umetnosti.
• 
  Beneški bienale se uglašuje na druge frekvence 04.09.2026 17Min.

  "Pesmi tistih, ki ustvarjajo lepoto kljub tragediji, melodije beguncev, ki si opomorejo iz ruševin, harmonije tistih, ki celijo rane in znova sestavljajo svetove." To naj bi izpostavljal letošnji beneški bienale In Minor Keys – V molu, ki ga je zasnovala kuratorka Koyo Kouoh, po njeni nenadni smrti pa izpeljala njena kuratorska ekipa. Umetnost, tako menijo, ima sposobnost zdravljenja in povezovanja, to želi posredovati tudi razstava, ki je kot vedno na ogled na dveh lokacijah – v Arsenalu in v osrednjem paviljonu v Giardinih. Še pred majskim odprtjem razstave so jo predstavili člana ekipe Rasha Salti, Gabe Beckhurst Feijoo in Rory Tsapai, asistent ekipe. Prevode sta brala Dejan Kaloper in Eva Longyka Marušič, za zvok je poskrbel Robert Markoč.
• 
  Goran Turnšek: Ko sem nehal plesati, sem iskal medij, ki bi telesu dal nov prostor, našel sem fotografijo 28.08.2026 29Min.

  Po koncu kariere plesalca v sebi ni treba potlačiti, lahko ga vzameš s seboj v nov poklic, pravi nekdanji profesionalni plesalec sodobnega plesa in danes fotograf Goran Turnšek, ki že 30 let, vse od svojega 18. leta, živi na Nizozemskem. Ujeli smo ga v Galeriji Murska Sobota na samostojni razstavi Tranzicija v gibu, ki prikazuje njegov projekt Second Stage, Drugi oder. Fotografiral je nekdanje plesalce, ki na svojih novih delovnih mestih, čeprav morda subtilno, še vedno oživljajo plesni gib, pozo, pa naj bo to le način, kako se na primer odvetnik sprehodi do govorniškega mesta, kako se postavi. Naslov razstave, kot zapišejo ob njej, nosi dvojni pomen. Dobesedno označuje fizični premik in spremembo, ki jo telo doživlja pri prehodu iz ene oblike delovanja v drugo. Metaforično pa govori o neprekinjenem življenjskem toku: upokojitev v svetu plesa ne pomeni obmirovanja, temveč le preusmeritev ustvarjalne in življenjske energije na ''drugi oder''.
• 
  Drago Hrvacki: premišljena, a igrivo poetična geometrija 21.08.2026 32Min.

  Drago Hrvacki je bil izrazito geometrijski v svoji formi, modularen, opredeljujemo ga kot enega glavnih predstavnikov slovenskega neokonstruktivizma. Prevzel je določena načela konstruktivizma v obliki, hkrati se je oddaljil od njegove ideje oziroma jo predstavil v novi luči. Kot zapiše kustos Božidar Zrinski, ''geometrija, h kateri je Hrvacki pristopal premišljeno, a hkrati subtilno poetično, zanj ni bila le prostor reda, temveč vir racionalne lepote in vizualne skladnosti''. Na slikovni površini se je trudil za iluzijo ploskovitosti, po drugi strani pa se je včasih pomaknil iz slike z elementi, ki fizično štrlijo v prostor. In snoval je samostoječe skulpture, oziroma predmete, pri katerih je pogosto uvedel pogled skoznje, kar obiskovalca vabi, da se premika okoli, jih raziskuje in postane neke vrste soustvarjalec dela. Modularnost umetniških del Draga Hrvackega, ki jih lahko gledamo kot samostojna ali združena v skupine, je omogočila zelo dinamično postavitev velike pregledne razstave Prostor reda in tihih odmikov v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Gradu Tivoli.
• 
  Ptujska Gora - biser mehke gotike 14.08.2026 30Min.

  "To našo umetnost na Ptujski Gori hodijo gledat od vsepovsod, še zlasti pa jo cenijo Francozi," pravi pater Toni Brinjovc. Na Ptujski Gori namreč stoji pravi biser mehke gotike – bazilika Marije Zavetnice, cerkev, ki je nastala okoli leta 1410 in v kateri romarje pričaka več izjemnih umetnin. Med njimi je v baročnem glavnem oltarju znameniti ptujskogorski relief iz prve polovice 15. stoletja, na katerem sta združena motiva Lepe Marije in Marije Zavetnice s plaščem. Pravijo, da naj bi šlo za prvi primer združitve teh dveh pomembnih gotskih motivov, zaradi česar – pa seveda tudi zaradi izjemne likovne upodobitve – relief v tem delu Evrope sodi v sam vrh. Slovenija je sicer v samem vrhu po številu cerkva, posvečenih Mariji, na Ptujsko Goro pa prihajajo romarji iz vse Evrope, veliko jih je denimo s Poljske. Številni se na romanje odpravijo prav na dan Marijinega vnebovzetja, ki mu pravimo tudi veliki šmaren ali velika maša in je najstarejši Marijin praznik. Oddaja je nastala leta 2025.
• 
  David Hockney in pljusk, ki je zmotil idilo 07.08.2026 38Min.

  Vrhunsko delo, ikona poparta in slika, ki je definirala neko obdobje in Los Angelesu dala vizualno identitet. Tudi tako opisujejo delo A Bigger Splash – Večji pljusk poleti preminulega umetnika Davida Hockneyja. Na njej sončni mir kalifornijskega bazena pred zasebno vilo pretrga le zamrznjeni pljusk vode; skakalca ni videti, njegova odsotnost pa prizoru doda napetost in skrivnostnost. Hockneyjev pljusk v bleščeči svetlobi in transparentnosti skriva nekaj hladnega in skrivnostnega, zaradi česar je ta preprosta podoba užitka kompleksna in dvoumna. K motivu bazena se je sicer umetnik sicer vračal vrsto let, v številnih različicah, tehnikah in medijih in prav njegovim bazenom posvečamo tokratno oddajo. Osvetlili jih bodo doktorica Petja Grafenauer, predstavnica katedre za teorijo na ALUO, docent na Fakulteti za arhitekturo doktor Miloš Kosec, doktor Marko Jenko, umetniški direktor Muzeja Lah, vizualna umetnica Tanja Lažetič, akademski slikar in redni profesor na ALUO Zmago Lenardič ter akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe.
• 
  Hieronymus Bosch: enciklopedična širina fantazije 31.07.2026 27Min.

  Nizozemski slikar Hieronym Bosch nam še več kot pet stoletij po smrti zastavlja številna vprašanja. Kaj pravzaprav uprizarja njegov Vrt zemeljskih naslad? Rajsko vizijo, svarilo pred grehom ali halucinantno fantazijo? Na triptihu se gola telesa predajajo najrazličnejšim užitkom: grizljajo orjaško jagodo, plazijo se v jajce, plavajo v ribniku z morskimi deklicami in jezdijo na samorogu. V Boschevem opusu se prepletajo pobožnost, posvetni humanizem in domišljija, katere moč vztraja še danes, ko mineva 510 let od njegove smrti. Ob tej obletnici vas vabimo k ponovnemu poslušanju pogovora z umetnostnim zgodovinarjem dr. Andrejem Smrekarjem, ki ga je pred desetimi leti pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
• 
  Kolektiva Robida ne zanima nostalgija, temveč perspektive sodobnosti in prihodnosti 23.07.2026 41Min.

  Kolektiv Robida živi in deluje v vasi Topolò/Topolove, ki leži na skrajnem vzhodu Videmske pokrajine v Italiji in spada pod Benečijo, kjer živi slovenska manjšina. Robida ima razvejeno delovanje, pa tudi članstvo. Del skupine živi in dela v vasi, preostali pa prihajajo na obisk občasno. Gostovanja na vasi so najpogostejša poleti, ko Robida organizira poletno šolo Akademijo margin. Tam je poudarek na izmenjavi znanja med udeleženci, ki zavrača običajno šolsko hierarhijo učitelja in učenca. Druge dejavnosti Robide so še izdajanje obsežne revije Robida in različnih knjižnih del na izbrane teme, povezane s prostorom njihovega ustvarjanja in prebivanja. Posvečajo se prostorskim intervencijam, ki pozabljene dele vasi oživljajo, enkrat mesečno pa oddajajo na svoji radijski postaji in tako ostajajo v rednem stiku z vsemi, ki ne živijo z njimi v Topolovem. Kolektiv Robida se zdaj predstavlja v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani z razstavo Med koreninami in krošnjami: razvejanost kot porozna meja. Na njej se, kot je zapisala kustosinja meja med branjem, poslušanjem in bivanjem v prostoru postopoma zabriše. Obiskovalec ne stoji pred delom, temveč vstopi vanj – kot v razvejan, večplasten sadovnjak besed in glasov.” O delovanju kolektiva Robida in pomembnih mejnikih v njihovem nastajanju, pa tudi aktualni razstavi in izzivih predstavitve svoje lastne prakse v galerijskem prostoru sta spregovorila Vida Rucli in Aljaž Škrlep. Vabljeni k poslušanju!
• 
  Robert Simonišek: "Nekateri prehodi v delu in življenju Gregorja Peruška so še vedno skrivnost." 17.07.2026 17Min.

  V Moderni galeriji v Ljubljani, si je mogoče ogledali poleg stalne postavitve sodobnejše slovenske umetnosti tudi razstavo z naslovom Enigma Gregor Perušek (1887 - 1940). Gre za izbor kakih devetdesetih del slovenskega slikarja in grafika Gregorja Peruška, ki je živel in ustvarjal v Združenih državah Amerike, zato je njegovo amerikanizirano ime Harvey Gregory Prusheck. Večina Slovencev ga skorajda ne pozna, čeprav ga umetnostno – zgodovinska stroka že dolgo uvršča v kanon slovenskega modernizma, pripadal je ameriškim krogom modernistov; njegova dela je najti v eminentnih zbirkah, kot sta University of New Mexico Art Museum in The Cleveland Museum of Art. Tako bo prva pregledna razstava Enigma Gregor Perušek v Moderni galeriji predstavila izjemno zanimivi opus slovenskega samouka, saj ni bil akademsko izobražen, spremlja pa jo tudi katalog. Razstavo v Moderni galeriji je pripravil kustos Robert Simonišek ob sodelovanju Mirjam Milharčič Hladnik in Josepha Valencica; na ogled bo do konca leta. Kustosa Roberta Simoniška je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.
• 
  MMC Kibla: "30 let se borimo za preživetje" 10.07.2026 22Min.

  Multimedijski center (MMC) Kibla, ki je našel svoj dom v Narodnem domu Maribor, je pred dnevi, 4. julija, praznoval 30. obletnico začetka delovanja. Center, ki ga je ustanovilo Kulturno-izobraževalno društvo KIBLA, deluje na področjih kreativnih industrij, interdisciplinarne, multimedijske, vizualne, glasbene in avdiovizualne umetnosti ter neformalnega izobraževanja. Med njihovimi projekti so knjigarna za družboslovje in humanizem Za:misel, kulturna revija TOX, prostor za umetnost KiBela, mreža multimedijskih centrov Slovenije (M3C), festival Kiblix, razstavišče Kibla Portal in številni drugi, ki jih bo v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden predstavil Peter Tomaž Dobrila, soustanovitelj in vodja multimedijskega centra Kibla.
• 
  Hana Karim: Ko keramika postane slika 03.07.2026 21Min.

  Tudi po več kot desetletju ukvarjanja s keramiko je vsako odpiranje peči presenečenje, pravi keramičarka in ustvarjalka Hana Karim. Poznamo jo predvsem po izdelavi uporabne keramike, posode in skled intenzivnih barv, zdaj pa se z zidnimi skulpturami oz. keramičnimi slikami predstavlja na razstavi Fragmenti spominov v Galeriji »S« na Ljubljanskem gradu. Hana Karim je spregovorila o povezavi svoje družine in keramike, o tem, zakaj keramika nagovarja sodobnega človeka, o svojem pristopu k snovanju in seveda o pričujoči razstavi.
• 
  Rob Hornstra o razstavi Običajni ljudje: "Zanima me vsakdanje življenje" 26.06.2026 20Min.

  V Jakopičevi galeriji v Ljubljani do začetka oktobra poteka razstava del nizozemskega fotografa Roba Hornstre. Razstava z naslovom Običajni ljudje, ki je bila v podobni postavitvi na ogled že v Fotomuseumu Den Haag, ima tokrat nov dodatek. Premierno so namreč na ogled njegove fotografije, nastale v Sloveniji, te pa so del še nedokončanega projekta Evropejci. V tem projektu poskuša skupaj z novinarjem Arnoldom van Bruggenom fotografsko in z besedili ujeti duh časa v današnji Evropi, pri čemer se osredotoča na življenje na periferiji, ne v mestih. Ob razstavi je nastal tudi katalog, posvečen portretom, nastalim v Sloveniji z naslovom Kjer ogenj tli. Prevode bere Bernard Stramič, zvok in montaža Liam Samsa.
• 
  Svetloba in umetnost med nami 19.06.2026 27Min.

  Mednarodni festival Svetlobna gverila svojo jubilejno, že dvajseto izdajo praznuje z naslovom Raznolikosti. Tako želijo organizatorji poudariti, da so dela, ki jih predstavlja, različna in da se jih je v dvajsetih letih veliko nabralo. Svetlobna gverila je v tem času postala mednarodno prepoznaven festival, ki je hkrati tudi ena osrednjih prireditev za prikaz sodobne svetlobne umetnosti v regiji. V oddaji gostimo sokuratorico festivala Niko Erjavec, ki je podelila svoje izkušnje in pot od obiskovalke do sodelujoče študentke, zdaj pa kuratorice festivala, ter razmišljala o pomenu Svetlobne gverile v našem prostoru. V drugem delu oddaje je gost pred mikrofonom Antonio Grulli, kurator sestrskega festivala Svetlobne gverile iz Torina Luci d'Artista, ki je podelil svoje mnenje o mediju svetlobe in smislu umetnosti v javnem prostoru. Bere: Aleksander Golja Tonska slika: Maks Pust Glasba: Beepblip
• 
  Tone Kralj, umetnik z etično držo, ki je vedno izhajal iz sebe 12.06.2026 39Min.

  Družbeno kritični cerkveni slikar je tista za večino verjetno presenetljiva oznaka, s katero povezujemo Toneta Kralja, slovenskega umetnika, predstavnika ekspresionizma in nove stvarnosti. A njegova etična drža je očitna že v zgodnejših delih, poudarja Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in avtor razstave Tone Kralj – vizionarski mistik v Narodni galeriji v Ljubljani, ki se osredotoča na čas med obema vojnama. Ob vstopu v razstavne prostore uzremo dve, širši javnosti dolgo nedostopni, deli – monumentalno, skoraj trimetrsko Zadnjo večerjo in pa nekoliko mlajšo Saloma. Sliki spadata med vrhunce Toneta Kralja in sta bili za to priložnost tudi konservirani-restavrirani.
• 
  Tanja Lažetić – "Šele kot umetnica lahko zares lažem, ampak zaradi tega, da govorim resnico" 05.06.2026 37Min.

  Rezi, prekrivanja, šivi in fragmenti podob – to je način, kako poskuša svet razumeti umetnica Tanja Lažetić, ki že več desetletij raziskuje razmerja med vidnim in skritim in pa teme vsakdana, spomina, identitete. Pri tem se medijsko ne omejuje – ob knjigi umetnice, fotografiji, videu, keramiki, instalaciji in performansu se v zadnjem času nekoliko presenetljivo obrača k slikarstvu. V Mestni galeriji Ljubljana je na ogled njena razstava z naslovom Laž, ki med drugim prinaša tudi delo Dialog v kuhinji, 2. del. Gre za dialog umetnice z orodjem umetne inteligence o njenem delu, v katerem igra samo sebe in sprašuje, ali bi Tanja Lažetić tako tudi odgovorila. In kaj je odgovorila Izi Pevec?
• 
  "Beneški bienale, takšen, kakršen je, je slika sveta" 29.05.2026 42Min.

  Odprtje letošnjega Beneškega bienala so pospremili številni protesti ter politični odzivi. Kako ob tem gledamo in doživljamo projekte v nacionalnih paviljonih ter osrednjo razstavo V molu kamerunsko-švicarske kustosinje Koyo Kouoh? Ta se nekaterim komentatorjem zdi premalo politična. Že ob vstopu v Arsenale obiskovalce sicer pričaka pesem If I Must Die (Če moram umreti) palestinskega pesnika Refaata Alareera. A vendar marsikaj tudi umanjka, poudarja Zdenka Badovinac, nekdanja direktorica Moderne galerije v Ljubljani. Saša Nabergoj, direktorica Galerije Ivana Groharja v Škofji Loki, pa ob tem dodaja, da je letošnji bienale v smislu kulminacije številnih kriz in problemov prelomen. Kako sta v luči vsega političnega vrenja doživeli osrednjo razstavo in kateri nacionalni paviljoni so ju letos najbolj nagovorili?
• 
  6. UNICUM – nove generacije so presegle zgodovinske ovire, povezane z dekoracijo in uporabnostjo v keramiki 22.05.2026 29Min.

  Še vedno keramično ustvarjalnost povezujemo predvsem z uporabnimi predmeti in zelo zahtevno tehnično izvedbo. A keramika je že zdavnaj presegla zgolj svojo praktičnost in pogojenost z obrtniško veščino mojstrov, meja med uporabnim in umetniškim pa se je precej zabrisala. Številna dela so konceptualna in kritično naslavljajo družbene probleme, spet druga že z načinom ponovne uporabe opozarjajo na ekološko razsežnost. Izbor inovativnih in presežnih primerov si vsaka tri leta lahko ogledamo na Mednarodnem trienalu keramike UNICUM v Ljubljani. 6. izdaja poleg že tradicionalne predstavitve umetniške izdelkov v Narodnem muzeju Slovenije prinaša še razstavo uporabnega oblikovanja v Centru Rog. Skupaj tako razstavlja 170 umetnikov iz več kot 30 držav.
• 
  Jaka Babnik: "Kaj vidimo, ko gledamo?" 15.05.2026 29Min.

  V Galeriji Božidar Jakac v Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki je do konca avgusta na ogled razstava Vprašanje pogleda, ki obsega pregled delovanja fotografa Jake Babnika v zadnjih dveh desetletjih. Babnik prek opazovanja in beleženja sprememb v kulturni krajini svojega neposrednega okolja analizira sodobne družbene fenomene in gledalce spodbuja k preizpraševanju (naučenega) pogleda.
• 
  Aleksander Bassin: ''Ne gledalec, temveč dojemalec umetnosti'' 08.05.2026 46Min.

  Aleksander Bassin je svoje prve kritiške komentarje že v srednji šoli zapisoval v beležko. Najprej je doštudiral pravo, potem še umetnostno zgodovino in prav likovni umetnosti je posvetil vso svojo kariero – kot kustos, kritik, publicist, organizator razstav in dolgoletni direktor Mestne galerije Ljubljana. Pred nekaj leti je svoje spomine ujel v avtobiografijo Obris mojega časa, zdaj pa je pri Založbi ZRC izšla 380 strani dolga knjiga zbranih člankov, predavanj in neobjavljenih prispevkov, ki jih je ustvarjal od petdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Naslovil jo je Gledalec misli: Umetnikovo delo in njegov interpret. V njej najdemo spise o mejah in razsežnostih slikarstva in kiparstva danes, umetnosti v krizi in možnih alternativnih poteh, premisleke o skupinskih identitetnih prostorih, kot je Metelkova mesto, pa tudi predstavitve domačih in tujih umetnikov.
• 
  "Manj kot je hiše, več je pripovedi" – o džamiji na Beneškem bienalu 01.05.2026 34Min.

  Na travniku v Logu pod Mangartom danes ni več skoraj nobene sledi, a tam je kratek čas stala džamija, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska za potrebe bošnjaških vojakov na soški fronti. Ta praznina pa je še danes polna pomenov, ki bodo v ospredju letošnje slovenske predstavitve na 61. Beneškem bienalu sodobne umetnosti. Skupina Nonument se namreč s projektom Zvočna sled nevidne hiše posveča zgodbi te stavbe, ki je stala le nekaj mesecev, vendar njena sled odpira vprašanja spomina ter politične, verske in teritorialne zgodovine. Pri projektu so med drugimi sodelovali znanstvena svetovalka Anja Zalta, kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez, skladatelj Gašper Torkar, vokalna skupina Vokum in Irena Z. Tomažin; komisarka pa je Martina Vovk, direktorica Moderne galerije. Kot poudarjajo avtorji, bo instalacija vzpostavila kontemplativen prostor poslušanja, ki povezuje preteklost in sedanjost ter razpira prepletenost religije, politike in vojne, obenem pa odprla vprašanja o nevidnih strukturah kolektivnega spomina in spreminjajočih se identitetah evropskih muslimanskih skupnosti. Projekt so v pogovoru predstavili Nika Grabar, Miloš Kosec in Neja Tomšič, ki so skupaj z Martinom Bricljem Barago člani skupine Nonument.