KiKs

Folgen

• 
  Tudi glas potrebuje ogrevanje 12.09.2026 9Min.

  Tokrat bomo v Kiksu telovadili. Z našimi glasilkami. Za vse, ki svoj glas uporabljajo kot orodje za delo, zna biti zelo mučno, če glas zataji ali če ni dovolj jasen. V oddaji boste tako danes slišali nekaj praktičnih vaj, s katerimi ogrejemo glasilke in poskrbimo, da bo naša artikulacija lepša. Z nami jih bo delila mentorica za govor dr. Jelka Breznik.
• 
  Si dobil "memo" o "teambuildingu"? 05.09.2026 8Min.

  Prvi septembrski teden je za večino verjetno stvari postavil na svoje mesto oz. v ustaljene tirnice – otroci so se vrnili v šolske klopi, delovno aktivno prebivalstvo v službe in po vsakodnevnih opravkih. Kljub temu v prvi epizodi nove sezone Kratke informativne koristne slovenščine še ostanemo pri jezikovnih dilemah, ki se pogosteje pojavijo poleti. Dodamo pa tudi kakšen »kiks«, do katerega pride, ko se vrnemo na delo. Sogovornica: lektorica Radia Slovenija Saša Grčman.
• 
  Portal Govorjena slovenščina – Zvočni odtis današnjega časa 20.06.2026 11Min.

  »Predstavljajte si, da bi lahko poslušali, kako so pred 100 ali 200 leti govorili naši predniki. Morda celo vaši predniki po rodovni liniji. O čem so se pogovarjali? Kako so govorili? Kakšne fraze so uporabljali? Kakšne modrosti so se rojevale v njihovih pogovorih?« Tako je pred dobrim letom v oddaji KiKs takratna sogovornica Dr. Darinka Verdonik, izredna profesorica za področje slovenskega jezika, raziskave govorjene slovenščine in razvoj govornih virov na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, predstavila portal Govorjena slovenščina. Namenjen je prav temu – vzpostavitvi zbirke zvočnih posnetkov vsakdanjega govora oziroma vsakdanje slovenščine. Tudi tokratna epizoda je posvečena temu projektu oziroma portalu. Sogovornica: sodelavka projekta izr. prof. dr. Mira Krajnc Ivič z Oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Mariboru.
• 
  Koristilo bi mu »pet ščepcev« sreče 13.06.2026 7Min.

  »Ducat« je beseda, ki je navdihnila tokratno epizodo Kratke informativne koristne slovenščine. Beseda pomeni 12 enakih enot in je torej povsem določljiva. Kaj pa besedi »trenutek« in »ščepec«? Kakšno količino predstavljata? Ali pa beseda »par«, ki lahko pravzaprav pomeni natančno število »dve« ali pa zgolj nedoločen »nekaj«. Ima torej določljiv in nedoločljiv pomen, ki ga izberemo glede na okoliščine oz. kontekst pogovora.
• 
  “Dej vrzi uč, pa popravi vejice!” 06.06.2026 10Min.

  So lektorji res samo tisti, ki popravljajo vejice? Ali avtorjem jemljejo slog? In ali jih lahko nadomesti umetna inteligenca? Z lektorjema Kristino M. Pučnik in Rokom Dovjakom iz Lektorskega društva Slovenije govorimo o tem, kaj lektoriranje v resnici pomeni: strokovno skrb za jezikovno ustreznost, razumljivost, slogovno usklajenost in jasnost besedil.
• 
  Kopalka ima na sebi kopalke in plavutke in gre na morje. 30.05.2026 7Min.

  V tem tednu nam je vreme postreglo s precej visokimi temperaturami – in marsikdo se je vsaj v mislih že podal na morje. A kaj pravzaprav sporočamo, ko gremo na morje – da gremo na dopust, na obalo k morju ali na morje s čolnom? In kaj bomo vzeli s seboj – plavutke, plavutki ali plavuti? Pa tudi o kopalkah – tistih, ki se kopajo v morju in tistih, ki jih oblečemo preden gremo v morje in kopalnih pripomočkih več v tokratni rubriki Kiks – kolegica Tadeja Bizilj se je pogovarjala z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
• 
  Ali je zaradi težav s »šlaufom« pristal v »disko grupi«? 23.05.2026 11Min.

  Kolesarsko izrazje se enako kot terminologija drugih strok spopada z izzivom prevzemanja iz tujih jezikov. Kritiki takega prevzemanja poudarjajo, da je terminologija eden od temelj vsake znanosti, zato bi morala biti slovenska športna terminologija urejena in jasna, predvsem pa brez prevzetega izrazja. Tokrat se bomo podrobneje posvetili kolesarskemu žargonu in sicer v treh komunikacijskih situacijah. Spoznali bomo nekaj znanih in manj znanih žargonizmov, ki so v uporabi v kolesarskih servisnih delavnicah, na kolesarskih treningih in pri televizijskem komentiranju kolesarskih dirk.
• 
  "Na prvenstvu bodo zaigrali tudi Kapverdski otoki, Curaçao in DR Kongo" 16.05.2026 8Min.

  Navdih za tokratni jezikovni KiKs smo našli v bližajočem se svetovnem prvenstvu v nogometu, na katerem bo nastopilo največ reprezentanc doslej, med njimi so tudi 4 novinke. Udeležba nekaterih držav pa ni zanimiva zgolj s športnega, pač pa tudi z jezikovnega vidika, saj nam njihov zapis ali izgovor občasno povzroča nekaj preglavic ali dilem.
• 
  Naslednji teden odhajam v "Váršavo" 09.05.2026 9Min.

  Nadaljujemo serijo epizod o prevzemanju besed iz tujih jezikov v slovenščino, ki je znotraj Kratke informativne koristne slovenščine pravzaprav nastala oz. se razvila spontano. Marca smo preverjali, kako je s prevzemanjem iz arabščine in perzijščine, aprila smo pod drobnogled vzeli madžarščino in bolgarščino. Danes, 9. maja, je na sporedu poljščina. Razlog za to pa razkrijemo v uvodu Kiksa. Sogovornik: doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. "Lomilec jezika", omenjen v oddaji: W Szczebrzeszynie chrząszcz brzmi w trzcinie.
• 
  Ocenjevanje maturitetnih esejev: "Pravopisne napake se kar nabirajo in je škoda." 02.05.2026 9Min.

  Maturitetni esej tudi letos predstavlja prvi preizkus na spomladanskem roku splošne mature. Za več tisoč dijakov bo to prvi resnejši preizkus znanja, ki pa ne preverja le poznavanja književnosti, ampak tudi sposobnost jasnega razmišljanja, argumentiranja in seveda rabe jezika. Katere slogovne, pravopisne in slovnične napake se pri pisanju esejev najpogosteje ponavljajo? Tema je zanimiva za tiste, ki se ne bomo preizkusili v pisanju eseja, kajti vse te napake so pogoste tudi v splošni rabi. Sogovornica: Tina Lušina Basaj, profesorica na Gimnaziji Kranj.
• 
  Orbán je že čestital zmagovalcu "Mádjaru" 25.04.2026 6Min.

  Marca smo navdih za eno od epizod Kratke informativne koristne slovenščine poiskali v aktualnem dogajanju po svetu in ugotavljali, kako se pravilno naglasijo in izgovorijo Isfahan, Širaz, Maskat, Hormuška ožina in podobno. Aprila eno od epizod prav tako namenjamo aktualnemu dogajanju in z njim povezanimi imeni in priimki, ki se pojavljajo v medijih. Se bomo pa tokrat ustavili bližje, na evropski celini. Darja Pograjc je preverila, kakšna so pravila za prevzemanje iz madžarskega in bolgarskega jezika. Sogovornica: Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija.
• 
  Jezikovna krajina v centru Ljubljane: Lana's Corner, Snail Shop, The End 18.04.2026 8Min.

  Jezikovna krajina je izraz, ki se nanaša na javno vidne jezikovne izraze v prostoru. To so napisi na stavbah, imena lokalov, ulic in trgovin, prometna signalizacija, javni napisi in podobno. Prav jezikovna krajina prestolnice je bila namreč predmet raziskave, ki so jo pretekli teden predstavili v prostorih Slovenske matice. Predavanje, s katerega boste nekaj utrinkov slišali v naslednjih minutah (z dodanimi razlagami, seveda), je za KiKs obiskala Darja Pograjc.
• 
  Razstava pisem Inštitutu za slovenski jezik: delo jezikoslovcev je pod ostrim drobnogledom javnosti 11.04.2026 10Min.

  Kaj vse so ljudje pripravljeni napisati jezikoslovcem in jezikoslovkam Inštituta za slovenski jezik, ko jih razjezijo pravopisna pravila? V ZRC SAZU so nedavno odprli razstavo, ki razkriva prav to – iskrene, duhovite, včasih ostre, tudi žaljive, in presenetljivo ustvarjalne odzive uporabnikov slovenskega jezika. Razstava Ne uničujte slovenski jezik !!, v imenu katere se namenoma skriva pravopisni spodrsljaj, ponuja redek vpogled v živ odnos do jezika – od jeze do navdušenja, od nejevolje do iznajdljivosti. Sogovornika: dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik, in avtorica razstave Agata Tomažič.
• 
  Kako pa vi izgovorite »rtvslo.si«? 04.04.2026 7Min.

  Kratice v slovenščini so pojav zadnjih desetletij. Razlog je žanrsko širjenje slovenščine in to, da imamo posamezniki dostop do veliko več besedil. So namreč zelo pripravne za uporabo. Tudi v tokratni oddaji Kiks jih bomo vzeli pod drobnogled, in sicer se bomo vprašali, kako jih izgovarjamo. O tem se je avtorica oddaje Andreja Gradišar pogovarjala z izr. prof. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
• 
  Printamo ali tiskamo? Skrolamo ali se premikamo gor in dol po zaslonu? 28.03.2026 9Min.

  Tokrat bomo skrolali, lovdali, guglali, vlogali, tvitali in printali – oziroma govorili o anglicizmih, torej elementih angleščine v slovenskem jeziku. Z globalizacijo in s tehnološkim razvojem se je tudi v naš jezik naselilo ogromno tujk in izposojenk, večina prav iz angleščine, ki je skozi minula desetletja prevzela primat v mednarodni komunikaciji. Skupaj z njeno prevlado pa se je pojavil tudi strah, da se bo med mladimi zaradi vse pogostejše rabe angleških izrazov materinščina težje razvijala.
• 
  “Stopijo se sneg, led in natakar.” 21.03.2026 9Min.

  Nekateri glagoli so lahko del splošnega in terminološkega besedišča - eden takšnih je denimo glagol topiti. Povsem pravilno je, da rečemo, da se sneg topi, s čimer nakazujemo splošno rabo glagola. Če pa želimo biti strokovni, pa je pravilneje, če uporabimo glagol taliti. Sneg se torej lahko topi in tali, izbira glagola pa je odvisna predvsem od konteksta.
• 
  "Ománski" zračni prostor je trenutno zaprt 14.03.2026 7Min.

  Kraji Ahvaz, Isfahan, Širaz in Maskat, otok Hormuz in Hormuška ožina, dinastija Pahlavi – aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu je tudi v radijski eter zaneslo obilico tujih osebnih in zemljepisnih imen. V KiKsu danes zato Darja Pograjc in Saša Grčman pojasnita pravila naglaševanja pri prevzemanju besed iz perzijskega in arabskega jezika.
• 
  Idiot, butelj, bukselj ... Tudi računalnik mora te besede prepoznati kot žaljivke. 07.03.2026 10Min.

  Tokrat nas zanima tista recimo temu družbeno občutljivejša plat jezika. V ospredju so namreč slabšalne, vulgarne, žaljive besede oziroma to, da tudi za te besede potrebujemo neko elektronsko zbirko. Za slovenščino namreč še ne obstaja odprto dostopen in strojno berljiv seznam tako imenovanega tabujskega besedišča, kot so kletvice, slabšalni izrazi, žaljivke in podobno. Sogovornik: dr. Jaka Čibej, računalniški jezikoslovec na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.
• 
  Prometna nesreča ali nezgoda 28.02.2026 4Min.

  Lansko leto je potekala okrogla miza z naslovom »Prometna nesreča ni nesreča«, ki sta jo organizirala Zavod Varna pot in Javna agencija RS za varnost prometa – in na kateri je sodeloval tudi AMZS. Na njej so razpravljali o nujnosti zamenjave izraza »prometna nesreča« z drugim ustreznim slovenskim izrazom, ki bi bolje ponazoril dejstvo, da številne prometne nesreče niso nepredvidljivi in naključni dogodki pač pa pogosto posledica zavestnih in neodgovornih ravnanj. Zakaj torej izraz ni primeren za vse nesreče in s katerim izrazom bi ga lahko zamenjali – o tem več Tadeja Bizilj s sogovornico doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
• 
  Imate raje celec ali gnilec? 21.02.2026 9Min.

  V izteku zime bomo v oddaji Kiks v roke še enkrat vzeli Slovenski smučarski slovar. Tokrat bo v ospredju sneg. Na njem ste v tem tednu uživali nekateri, ki ste imeli zimske šolske počitnice; nekatere pa to čaka prihodnji teden. Morda vas bo po povratku domov kdo vprašal, kakšen je bil sneg. Obljubljamo, da ga boste znali po poslušanju oddaje, ki sledi, opisati veliko bolje kot prej.