Aktualno 202

Episodios

• Za dobro prihodnost moramo spoštovati preteklost 01.06.2026 9m

  Škofjeloški grad čez dan obiskovalce sprejema kot muzej z razstavami in razgledi na staro mestno jedro. Ko se zaprejo vrata in pade noč, pa se njegova podoba spremeni. V temi, brez običajne muzejske osvetlitve, obiskovalci skupaj s kustosom raziskujejo grajske prostore in poskušajo pobegniti iz grajskega labirinta.*Prispevek je nastal v sklopu študijske ture za slovenske medije: Zelene zgodbe in trajnostne destiancije, med katere spada tudi Škofja Loka.
• Izmenjevalnica oblačil: nov lastnik, novo življenje 31.05.2026 8m

  Prinesi in/ali odnesi. Tako potekajo izmenjevalnice oblačil. Te so vse bolj pogosta praksa, še posebej pa vse bolj potrebna. Svetovna tekstilna industrija je tako obsežna, da je ne potrošniki ne recikliranje oblek ne dohajamo več. Če želimo ljudje kako razbremeniti naše okolje, ki je preobremenjeno z onesnaževanjem tekstilne industrije, je lahko dober prvi korak kupovanje ali izmenjevanje rabljenih oblek. V Sloveniji je organizacija izmenjevalnic vse bolj pogosta. Med njimi je tudi Klub vrhniških študentov, kjer so organizirali svojo tretjo izmenjevalnico “Mehke cunje”.
• Reportaža: V operi ne doživiš sončnega zahoda, v parku je klasična glasba dostopna vsem 30.05.2026 8m

  Mariborski mestni park je že enajstič postal prizorišče Operne noči. Pod taktirko maestra Simona Krečiča so na elitnem prizorišču na prostem odmevale znamenite klasične melodije. Večer se je začel z opereto Netopir, Johanna Straussa mlajšega, končal pa z veličastnim finalom iz Puccinijeve opere Lastovka. Po zelenem zaodrju, po promenadi in med piknik košarami se je sprehajala Uršula Zaletelj.
• Najodličnejše arhitekturne realizacije leta 30.05.2026 11m

  Podeljene so Plečnikove nagrade 2026, najvišja nacionalna priznanja za arhitekturo. Slovesni dogodek je v ponedeljek potekal v zelo prijetnem, sproščenem ambientu vrta Plečnikove hiše v Karunovi ulici številka 4. In tam je bila tudi Nina Zagoričnik.
• Zasnovali so ga tako varno, da bi lahko z njim upravljali tudi srednješolci 30.05.2026 11m

  Ste že kdaj ob vožnji po štajerki kmalu po Zadobrovi opazili nenavaden, gobi podoben stolp? To je raziskovalni reaktor Triga Instituta 'Jožef Stefan', ki deluje že 60 let. Na jutrišnji dan, torej 31. maja, bo minilo šest desetletij, odkar je leta 1966 dosegel prvo kritičnost, pri tem pa še danes ostaja ena od ključnih slovenskih raziskovalnih in izobraževalnih infrastruktur na področju jedrske tehnologije. Na reaktorju usposabljajo bodoče jedrske strokovnjake in operaterje Nuklearne elektrarne Krško, razvijajo nove materiale za prihodnje tehnologije, sodelujejo s CERN-om, raziskujejo možnosti zdravljenja raka z nevtroni ter celo preučujejo vpliv sevanja na mutacije rastlin. Njegova zgodovina skriva tudi številne zanimivosti in anekdote: od hrastov, ki so jih ob gradnji posadili zaposleni, do snemanja filma Varuhi formule, ki ga je navdihnil zamolčani jedrski incident v nekdanji Jugoslaviji. Kako je videti pogled v znamenito modrino reaktorskega bazena, zakaj velja Triga za enega od najvarnejših raziskovalnih reaktorjev na svetu in kakšno vlogo ima pri razvoju slovenske znanosti danes, pa v tokratni reportaži. Foto: Institut 'Jožef Stefan' Sogovornika: vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu 'Jožef Stefan' dr. Luka Snoj vodja reaktorja dr. Anže Jazbec
• Praznik inkluzije - festival Igraj se z mano 28.05.2026 13m

  Od srede je na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda največji inkluzivni festival v Sloveniji Igraj se z mano. Namenjen je druženju, vključevanju in sodelovanju ljudi z različnimi sposobnostmi in interesi. Posebnost festivala je prijetno in sproščeno vzdušje, ki povezuje otroke, mladostnike in odrasle, letošnja posebnost ob jubilejni 20. obletnici pa sta tudi dva zanimiva večerna koncerta. Kako je bilo prve dni festivala, ki ga obiskovalci opisujejo kot enega najbolj srčnih in pozitivnih dogodkov v Ljubljani, bomo slišali v reportaži Nine Slavec in Lana Konestaba. Praznik inkluzije - festival Igraj se z mano
• Reke so živi ekosistemi, ki se ves čas spreminjajo 26.05.2026 17m

  Furlanska reka Meduna ima, čeprav se zdi protislovno, zaradi bližine vojaške baze še ohranjene odseke z delujočimi naravnimi sistemi. Pšata v porečju Save pa je bila desetletja obravnavana predvsem kot infrastrukturni problem z regulacijami, poglabljanjem struge, omejevanjem prostora vodi. Prav tak pristop je eden izmed razlogov za izrazitejše poplave, suše in osiromašene naravne procese. V reportaži bomo v okviru projekta Life2Rivers zabredli v omenjeni reki in poskušali odgovoriti na vprašanje, kako bi bilo mogoče Pšato ponovno obnoviti v delujoč rečni sistem. Kot poudarjajo naravovarstveniki in strokovnjaki za vode, obnova reke ali rečnega odseka ne pomeni vračanja v idealizirano preteklost, niti graditve novih objektov v strugi. Pomeni razumevanje reke kot sistema in omogočanje, da naravni procesi ponovno opravljajo naloge, ki jih znajo, ter tako naravi in s tem ljudem dajejo možnost življenja.Sogovornice in sogovorniki: - Polona Pengal, Inštitut REVIVO; - Petra Repnik, Direkcija za vode RS; - Urška Koce, DOPPS; - Dhyan Anaja Banič, DOPPS; - Matej Simčič, ZRSVN; - Anja Cigan, ZRSVN; - Davide Scridel, DOPPS; - Bart Fokkens, Evropski center za obnovo rek; - Matt Parr, Britanska okoljska agencija; - Romain Bellier, Regionalni naravni park Haut-Jura v Franciji; - Piet De Becker, Raziskovalni inštitut flamske vlade za naravo in gozdove; - Nataša Mori, Nacionalni inštitut za biologijo; - George Heritage, Dynamic Rivers Ltd.
• MKNŽ: mladinski klub, ki je mnogim postal dom 23.05.2026 9m

  Najstarejši slovenski mladinski klub in samoniklo prizorišče, Mladinski klub Nade Žagar v Ilirski Bistrici, je svoja vrata odprl na nekdanji dan mladosti, 25. maja 1966, v Sokolskem domu. Že od začetka delovanja ponuja prostor mladim, obenem pa je eden najpomembnejših alternativnih glasbenih prizorišč pri nas. S tistimi, ki program v MKNŽ ustvarjajo že desetletja, kot tudi z mladimi prostovoljci in obiskovalci smo se pogovarjali o zgodovini njihovega kluba, pa tudi o tem, zakaj je pomembno, da mladinski klubi in centri sledijo potrebam mladih, in o tem, kakšen je pomen takih prostorov tudi zunaj večjih mestnih središč.
• Moškanjci za eno uro postali prizorišče masovne letalske nesreče 23.05.2026 9m

  Na letališču v Moškanjcih so študenti mariborske Medicinske fakultete, združeni v Študentsko urgentno sekcijo ŠUS, v okviru »urgentnega vikenda« pripravili simulacijo/vajo masovne letalske nesreče. S tem skušajo na morebitne hude množične nesreče pripraviti ne le bodoče urgentne zdravnike, pač pa tudi vse druge reševalne službe. Zato so z več 10 študenti medicine iz mariborske in ljubljanske fakuletete sodelovali še študenti zdravstvene nege pa gasilci, policisti, vojska in reševalci. Skupno je na vaji sodelovalo kakih 200 udeležencev.
• David Attenborough: Zgodba o človeku, ki je postal glas narave 20.05.2026 14m

  Že sedem desetletij nas en prav poseben glas opominja, da si Zemljo delimo z vsemi živimi bitji – in da jo počasi, a vztrajno uničujemo. David Attenborough, legendarni pripovedovalec, novinar in okoljevarstvenik, je prejšnji teden praznoval 100. rojstni dan. V karieri je posnel več kot sto dokumentarnih filmov na vseh celinah in postal glas narave. O njegovih začetkih in o tem, kako je definiral žanr dokumentarnega filma, sta pripovedovala filozof, fizik, pisatelj in novinar Sašo Dolenc ter novinarka Radio Slovenija Mojca Delač.
• Muri z oživljanjem mrtvic spet vračajo življenje 20.05.2026 9m

  Mura je nekoč veljala za divjo in razvejano reko, nato pa so jo desetletja regulacij in posegov marsikje spremenila skoraj v kanal. Danes ji skušajo naravovarstveniki z obnovo mrtvic, rokavov in poplavnih območij vrniti del izgubljene dinamike. V reportaži iz Petanjcev ob Muri spremljamo naravovarstvenico Anjo Cigan v zeleni oazi, kjer se voda, ptice in obrežno rastlinje tik ob glavni prometnici vračajo v prostor, ki ga je človek dolgo krojil po svoje.
• Krajinski park Beka: Narava ob drugem tiru 19.05.2026 10m

  Na severozahodnem robu Podgorskega krasa, kjer je gradnja drugega tira za sabo pustila globoke posege v prostor, danes naravovarstveniki spremljajo, kako se občutljiva kraška krajina sooča s posledicami velikih infrastrukturnih del. V reportaži iz krajinskega parka Beka spremljamo biologinjo in geografinjo iz Zavoda RS za varstvo narave po Stezi prijateljstva med travniki, gozdovi in ostanki nekdanjega obmejnega sveta.
• Najboljši za volanom 2026 18.05.2026 10m

  V Centru varne vožnje na Vranskem, ki v enem dnevu prejme več adrenalina kot marsikatera mestna obvoznica, so se zbrali mladi vozniki z enim ciljem – dokazati, da za volanom niso le samozavestni, ampak predvsem odgovorni. V finalnem izboru tekmovanja Najboljši za volanom 2026, ki ga organizira AMZS so se na eni strani združili znanje, refleksi in mirni živci, na drugi pa izzivi, ki so hitro pokazali, da je dobra vožnja precej več kot le pritisk na plin.
• Butični turizem - razvojni model ali všečna parola? 16.05.2026 15m

  Danes je butično vse – in hkrati nič, je bila ena od ugotovitev na nedavnem srečanju akterjev slovenskega butičnega turizma, ki ga je organiziralo Združenje butičnih namestitev.  Osnovno vprašanje, okoli katerega so se vrteli udeleženci, je bilo: Ali je butični turizem v Sloveniji razvojni model ali zgolj všečna parola?
• Pogovor je še vedno najmočnejše orodje pomoči 16.05.2026 10m

  Mednarodni dan telefonov za pomoč otrokom in mladostnikom v stiski je dan, posvečen telefonskim in spletnim svetovalnim linijam za otroke ter mladostnike, ki potrebujejo pomoč, podporo ali zaščito. Obeležujemo ga vsako leto 17. maja. Pri nas TOM deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, v njegovi mreži pa deluje 145 prostovoljcev, ki nudijo čustveno oporo otrokom in mladostnikom, ki se v procesu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, dilemami in stiskami. Eden od njih je izkušeni Nace Breitenberger s katerim se je pogovarjala Ana Gajanovič.
• Kaj ima slonova lobanja s kiklopi? 11.05.2026 14m

  Na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani hranijo marsikaj: od tri milijarde let starih fosilnih metuzalemov, surovih diamantov do fosilov dinozavrov in mamutovih zob. Geološka zbirka je bila sicer ustanovljena okoli leta 1920. Njena ustanovitelja sta bila Karel Hinterlechner in Marijan Salopek, zasnovala sta jo po zgledu zbirke v Pragi, rasla pa s sistematičnimi odkupi zasebnih zbirk. Danes je med več kot 25 tisoč krasotci kot doma Tristan Rome, geolog, ki zadnja leta skrbi za geološko zbirko. Do danes so poznavalci uradno popisali več kot 6200 različnih mineralov in velik delež jih hranijo tudi na Aškerčevi v Ljubljani na tej največji in najbolj celostni učna šolski geološki zbirki v državi. Eni od najlepših kristalov so sončno in okrasto rumeni kristali wulfenita, ki – podobno kot meteoriti ter kristali melita in dravita – pri nas spada med naravne vrednote, ki jih določuje Uradni list Republike Slovenije.
• Ali potrošniki kmalu ne bomo več vedeli, ali prehranski izdelki vsebujejo gensko spremenjene rastline? 09.05.2026 11m

  Pionirka in ena glavnih strokovnjakinj za področje ekološke pridelave Martina Bavec izpostavlja, da je prevladujoče kmetijstvo odvisno od uvoza repromaterialov in energije, semenska pridelava pa je zelo upadla. Na dobavitelje se dogaja nenehen pritisk po nižanju cen, potrošniki pri nakupu hrane vse bolj na prvo mesto postavljajo ceno. Razlika med domačimi in uvoženimi prehranskimi izdelki je ob kakovosti pogosto tudi v ostankih fitofarmacevtskih sredstev in njihovih koktejlov. Opozarja, da se pri rastlinah, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami, obljube o zmanjšanju uporabe teh snovi niso uresničile, saj se je uporaba glifosata zelo povečala. Evropski poslanci bodo še ta mesec odločali o uredbi, po kateri ne bi bilo več obvezno označevanje teh rastlin.
• Cirque du Soil: prehranski sistem je podoben cirkusu 09.05.2026 13m

  Sodobni prehranski sistem je v marsičem podoben cirkusu. Je spektakultaren, bleščeč in poln iluzij, za katerimi se skrivajo resne družbe in okoljske posledice. Obiskali smo Cirque du Soil, ki nagovarja skozi igro, raziskovanje in interakcijo. Naša potrošnja ima velik vpliv na cel svet. To, kar se sprva zdi barvito in spektakularno, se med interaktivno cirkuško razstavo kmalu razkrije kot temačno. Nadzor in monopoli, boji za prevlado, izkoriščanje in neenakosti. Toda alternative in vizije za pravičen in trajnosten prehranski sistem obstajajo. Agroekologija ne deluje proti naravi, ampak skupaj z njo.
• Tek trojk: Močnejša pomagata šibkejšemu 09.05.2026 9m

  Včeraj je bila v Ljubljani osrednja prireditev v okviru pohoda v spomin na čase 2. svetovne vojne, ko je bila Ljubljana obdana z bodečo žico. Tridnevno dogajanje se je začelo v četrtek s pohodi otrok ljubljanskih vrtcev, v petek so bili na delu poti osnovnošolci in dijaki, v soboto pa sta bila na sporedu rekreativni pohod in tek trojk. Dogodka se je v treh dneh udeležilo več kot 52.000 ljudi.
• Hantavirus se mnogo težje prenaša s človeka na človeka kot pa gripa 08.05.2026 10m

  Ob najnovejšem izbruhu hantavirusa je bilo doslej prijavljenih osem domnevnih primerov okužbe, od tega so pri petih hantavirusno okužbo tudi dokazali, tri osebe pa so doslej zaradi okužbe umrle. V Svetovni zdravstveni organizaciji dopuščajo možnost, da bo primerov zaradi dolge inkubacijske dobe še več, ob tem pa mirijo, da ni razloga za skrb. To je potrdila tudi virologinja Tatjana Avšič Županc, ena od največjih svetovnih poznavalk hantavirusov, ki se v teh dneh udeležuje strokovnega posveta v Padovi. Gostja: Virologinja Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Foto: Matjaž Tavčar