Žiga Turk: Rad-io-tv

Jaksot

• [podcast] Tomaž in Anica o Encikliki Leona XIV. 13.06.2026 10min

  Pogovor je nastal na podlagi tega razmišljanja: https://casopis.zturk.com/p/velicastno-clovestvo This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com
• [podcast] Tomaž in Anica o napredni inteligenci 28.05.2026 8min

  Za pismene kolumna na to temo na casopis.zturk.com This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com
• [podcast] Pravi problem prisluhov 17.03.2026 6min

  Da se tuje obveščevalne službe vpletajo v zadeve v Sloveniji, je problem.Da odkrijejo endemično korupcijo, ki je normalni način delovanja levega politično-gospodarsko-medijskega omrežja, je mnogo večji problem.Da so v Sloveniji na najvišjih funkcijah ljudje, ki so lahko in tudi očitno so bili predmet uspešnega izsiljevanja obveščevalnih služb, je pa največji problem. This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com
• [podcast] Prvič s Tomažem in Anico 09.02.2026 2min

  Tomaž in Anica se predstavita. This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com
• [podcast] Kako je umrlo novinarstvo 23.01.2026 13min

  Kolumna Kako je umrlo novinarstvo še v audio obliki. This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com
• [podcast] Svoboda zaplinjanja resničnosti 14.01.2026 11min

  This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com
• [podcast] Dobrodošli v džungli 05.01.2026 18min

  Prebral sem tole kolumno. This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com
• [podcast] Črta pod četrt stoletja 31.12.2025 11min

  Bere Janez Narakeet. This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com
• [podcast] Kolaboranti proti Zahodu 30.06.2025 11min

  This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com
• [podcast] Kje je John Galt 27.06.2025 9min

  This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com
• [podcast] Modreci za mir 04.06.2025 4min

  This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com
• [podcast] Zanikovalec genocida 04.06.2025 6min

  Da je Gaza največji slovenski notranjepolitični problem, je rezultat dolgotrajne informacijske operacije vlade in njenih medijskih pomagačev; da bi pozornost odvrnila od problemov, katerih rešitev pa je povsem v rokah vladajoče koalicije.Kaj se v Gazi res dogaja, je povsem neodvisno od besede, ki jo za označitev teh dogodkov uporabimo. Besedo je treba prilagoditi resničnosti; resničnost se ne bo spremenila zaradi besede. Mnenje, moralno vzvišeno, feministično zaskrbljeno, strogo racionalno, kakršnokoli, si moremo in moramo ustvariti na podlagi dogodkov, ki se tam odvijajo, ne na podlagi etikete.Pravzaprav moramo etiketo zavreči, da bi si mnenje lahko ustvarili na podlagi dejstev. This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com
• [podcast] Reformno o reformaciji 02.11.2024 9min

  V podkastu ob Dnevu reformacije se Tomaž in Anica ne pogovarjata samo o tem, kako je reformacija vplivala na slovensko kulturo in oblikovanje knjižnega jezika, ampak širše na evropsko zgodovino, kjer se je dotaknila politike, družbe in gospodarstva. Njuno razmišljanje razbija enostavno napredno-nazadnjaško/dojemanje reformacije in raziskuje zapletene vzroke in posledice, vključno z razvojem individualizma, vplivom na nacionalne države ter odnosi med cerkvijo in državo.Podcast je skoraj samostojno ustvarila umetna inteligenca, ki je prebrala poglavje v knjigi Prazniki.Naj posluša še kdo. This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com
• [podcast] Tudi Hitler proti kapitalizmu 11.10.2024 2min

  Naročite se, nič ne stane!Eden od mnogih, ki so dobesedno doktorirali iz Hitlerja je Rainer Zitelmann - nemški zgodovinar, sociolog, strokovnjak za nepremičnine in avtor knjig, ki zagovarjajo gospodarsko svobodo. Najnovejša je "How Nations Escape Poverty". Vredno branje tudi za slovenske razvojne stratege, če je še vedno naš cilj, da ne bi končali v revščini.Hitler ne levo ne desnoJonah Goldberg je ugotavljal, da je največji propagandni uspeh povojne leve inteligence, da je fašizem in nacionalni socializem uspela prodati kot fenomen desnice. Dejansko gre za leva revolucionarna gibanja in članek Rainerja Zitelmanna "The Role of Anti-Capitalism in Hitler's World View" dodaja še ekonomski zidak v trdno zgradbo tega argumenta. Tule povzemam nekaj glavnih idej.Zitelman piše, da se Hitler nikoli ni opredelil kot desničar, ampak je tudi on zagovarjal tretjo pot. V svojem govoru leta 1920 je kritiziral tako desne kot leve konkurente. Desnim je rekel, “če želite biti nacionalni, se spustite med ljudi in opustite razredno nadutost!” Levim pa, “vi, ki ste izkazali svojo solidarnost s celim svetom, najprej pokažite solidarnost s svojimi nacionalnimi tovariši.”Hitler je želel presegati tradicionalne politične opredelitve. Ustvariti je hotel nov sistem, ki bi združil elemente leve in desne. Hitlerjeva stranka NSDAP (Nacionalsocialistična nemška delavska stranka) je črpala privržence tako iz skrajne desnice kot tudi iz skrajne levice. Na to kaže Hitlerjeva izjava iz leta 1941: »Moja stranka je bila takrat sestavljena iz devetdesetih odstotkov ljudi z leve. Uporabljal sem lahko samo ljudi, ki so bili borci.« Ali kot je bil zapisal Hayek:Relativno enostavnost, s katero je bilo mladega komunista mogoče spreobrniti v nacista ali obratno, je bila v Nemčiji splošno znana, še najbolj propagandistom obeh strank.Najslabše volilne rezultate je NSDAP beležila v deželah, ki so bile najbolj katoliško konservativne.Hitler proti kapitalizmuHitlerjev antikapitalizem je v veliki meri izhajal iz njegovega prepričanja v socialni darvinizem. Menil je, da bi popolna nacionalizacija gospodarstva ogrozila proces naravne selekcije, ki je bil zanj ključnega pomena tudi v ekonomiji. Zato je vztrajal pri zasebni lastnini, a le pod pogojem, da ta služi interesom države in skupnosti. Njegova gesla, kot je »Gemeinwohl vor Eigenwohl« (splošni interes pred lastnim interesom), odražajo to temeljno prepričanje.Čeprav je Hitler v govorih pogosto zagovarjal zasebno lastnino, so bile njegove dejanske ekonomske politike usmerjene v plansko gospodarstvo in državni nadzor nad podjetji. V tridesetih letih je Hitler postopoma prešel od previdne podpore tržnemu gospodarstvu k občudovanju sovjetskega sistema planskega gospodarstva.Hitler je verjel, da mora država prevzeti nadzor nad ekonomijo, pri čemer bi zasebna podjetja morala slediti ciljem, ki jih določi država. V govoru leta 1930 je izjavil:Vsa podjetja, vse življenje pravzaprav, bo moralo opustiti koncept, da je korist posameznika najpomembnejša... Nasprotno je res: korist skupnosti določa korist posameznika.Vzornik StalinČlanek tudi osvetljuje Hitlerjevo spreminjanje stališč o Sovjetski zvezi in njenem gospodarskem sistemu. Čeprav je bil Hitler sprva skeptičen glede sovjetskega socializma, je do začetka 40. let postal velik občudovalec sovjetske planske ekonomije. Njegova občudovanje Stalinovega gospodarskega načrta je postalo očitno v njegovih notranjih monologih, kjer si je priznal: »Popolnoma spoštujem Stalina. Na svoj način je pravi genij!«Hitlerjev odnos do zasebne lastnine in nacionalizacije je bil dvoumen. Čeprav je v pravnem smislu ohranil zasebno lastnino, je v resnici država nadzorovala ekonomijo. Zitelmann poudarja, da je bilo Hitlerju pomembno ohranjati videz kapitalizma, vendar je bilo v praksi gospodarstvo pod strogim nadzorom države. Kot citira Von Misesa:Tržna menjava in podjetništvo sta torej le utvara. Vlada, ne zahteve potrošnikov, usmerja proizvodnjo; vlada, ne trg, določa dohodke in izdatke vsakega posameznika. To je socializem z zunanjo podobo kapitalizma.V našem zdravstvu je še zdaj tako.Hitler za javna in državna podjetjaHitler je verjel, da mora država obdržati nadzor nad pomembnimi industrijami, vendar je bil previden glede popolne nacionalizacije, saj je menil, da bi to oslabilo proces naravne selekcije. Leta 1937 je Hitler nemškim gospodarstvenikom in kapitalistom naravnost povedal: »Če nemška industrija meni, da tega (oboroževanja namreš, op. ŽT) ne zmore, bom to prevzel sam, a narediti je treba.«Tudi Hitler je bil mnenja, da je obdobje nebrzdanega gospodarskega liberalizma preživelo svoj rok trajanja. Posebej v zadnjih letih vojne postal odločen zagovornik planskega gospodarstva, saj je verjel, da je to edini način za doseganje dolgoročnih nacionalnih ciljev.Himmler je povedal takole in sliši se skoraj domače:To vprašanje (namreč zakaj se SS ukvarja z gospodarskimi dejavnostmi) so postavili predvsem krogi, ki razmišljajo zgolj kapitalistično in ki ne marajo, da se razvijajo podjetja, ki so javna ali vsaj javnega značaja. Čas liberalnega gospodarskega sistema je na prvo mesto postavljal zasebna podjetja in šele na drugo mesto državo. Nacionalni socializem pa je na stališču, da država sicer ni tista, ki dela posle, pač pa usmerja gospodarstvo, dela jih dela, za državo.SkratkaKo razpravljamo o tem, poveličevanje katerega totalitarizma bi prepovedali, je prav, da vemo, da je med njimi mnogo več podobnosti kot razlik. Ne samo, ko gre za morilski značaj nacizma in komunizma, tudi ko gre za njuni ekonomski doktrini.Noben resen avtoritarni režim si ne more privoščiti, da bi zasebniki kar prosto gospodarili, saj bi oblastnikom lahko hitro zrasli čez glavo. Podjetnikom v bistvu nenaklonjen slovenski sistem ima podobno funkcijo.Naj prebere še kdo. This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com
• [podcast] Marksizem je pasé 05.10.2024 10min

  Pred dnevi sem bral članek o tem, da marksizma nihče več ne jemlje resno, tudi marksisti ne. Da je danes v resnici Rawls tisti, ki daje intelektualno podlago za levičarske politike, torej ne več narativ izkoriščanja ampak narativ enakosti.Pri nas smo malo zadaj in imamo še vedno prepričane marksiste kot tudi nasprotnike, predvsem kulturnega, marksizma. Rawls pa je avtoriteta daleč čez sredino.Pišem pa tole zato, ker se je na internetu pojavilo orodje Notebook LM. Ki je iz strani mojih izpiskov sestavilo desetminutni pogovor na to temo.Prijetno poslušanje želim! PS. AI vam seveda ne bo povedala, da je v zmoti tudi Rawls, ker v beležko nisem vključil zapiskov iz Nozicka, Rothama, Hayeka in Sowella. This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com
• Dan solidarne prihodnosti 18.08.2023 8min

  This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com
• Intervju za slovenski program RAI 05.12.2022 54min

  V originalu je bil pogovor objavljen na slovenskih straneh RAI. This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com
• Zmaga demokracije? Ne. Demokratizma 04.12.2022 9min

  Besedilo na Siolu, slike in viri pa na Čas/opisu.A sem vam že predlagal, da postanete naročnik ali naročnica? This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com
• Desnica je v manjšini in naj bo lepo tiho! 23.11.2022 2min

  Tole so ponosno tvitnili danes:Cinično in pijano od oblasti!Najprej drugače misleče pobiješ, druge naženeš čez mejo, tretje zastrašiš. Potem v enoumje 45 let nasilno indokriniraš šolstvo, medije, sodstvo in vse drugo.Ko pride "demokracija", ponosni nasledniki še trideset let šolajo in informirajo ljudi ter pazijo, da jih ne bi še kdo.Kdor deluje "proti vrednotam" v katere so bolj ali manj nasilno indoktrinirali "večino družbe", ta "ne bo gledal našil polj in planin", ali pa bo vsaj poskrbljeno, da bo ostal v manjšini.In če ima kdo kaj proti, naj bo še kar naprej tiho, ker je v manjšini.So pa sicer oni drugi so za "svoboDO informacij".So figo za svobodo. So za svobodo zase in za onemogočanje vseh drugih. Onemogočanje v kali.Ker ni dovolj, če velika večina ne opazi, da je cesar gol. Problem je en sam glas, ki se oglasi s tem podatkom. Za tiste, ki imajo golega cesarja. Zato taka bolestna želja po totalnem monopolu, ki je "desnemu taboru" povsem tuja.Mi potrebujemo samo fair tekmovanje idejAmpak brez skrbi. Božji mlini meljejo počasi. Prej ali slej resničnost dohiti propagando in "vrednote večine družbe" lahko to družbo pokopljejo, če prej ne pride k pameti. This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com
• Izjava o bodeči neži 08.03.2021

  Nepoštena, nerazumna, nezaslužena. This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit casopis.zturk.com