Aktualna tema

Episode

• 
  Slovenci na Hrvaškem so pred res pomembnimi izzivi 09.10.2026 11mnt

  Kakšna je danes slovenska skupnost na Hrvaškem, kakšen odnos imajo njeni pripadniki do slovenskega jezika, kulturne in politične participacije ter kakšen je njen socialno ekonomski položaj. Na vsa ta vprašanja je iskala odgovore široko zastvaljena raziskava Inštituta za narodnostna vprašanja (INV), ki je potekala med letoma 2023 in 2026. Demografska slika kaže na velik upad pripadnikov slovenske manjšine. Njihovo število se je v 30 letih zmanjšalo za dve tretjini, leta 2021 pa jih je bila več kot polovica starejših od 65 let. Kako vitalna je torej slovenska narodna skupnost na Hrvaškem? O tem v pogovoru z dr. Barbaro Riman, vodjo raziskave, ki je tudi vodja reške enote INV.
• 
  Ni dovolj, da so človekove pravice zapisane v ustavi, zakonih in mednarodnih konvencijah, morajo biti tudi omogočene. 09.10.2026 11mnt

  Kje invalidske in humanitarne organizacije dopolnjujejo socialno varstvo države, kje zapolnjujejo vrzeli in kako ob naraščajočih potrebah zagotoviti dovolj sredstev za njihovo delo, so bila vprašanja, ki se jim je posvetil letošnji forum Partnerstva za prihodnost z naslovom Človekove pravice, ki morajo živeti v praksi. V programe 120 invalidskih in humanitarnih organizacij, ki jih sofinancira Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije, ki je pripravila forum, je vključenih več kot 400.000 ljudi. Več pa v prispevku Petre Medved.
• 
  Nobelova nagrada za mir - pogovora z Vasilko Sancin in Veroniko Fikfak 09.10.2026 14mnt

  Nobelova nagrada za mir gre letos južnoafriški pravnici, nekdanji sodnici Mednarodnega kazenskega sodišča Navi Pillay. Nobelov odbor ji s tem izkazuje priznanje za njeno prizadevanje za mir in mednarodno pravo. S tem želijo svetovno javnost spomniti, da je pravna država temelj sistema za zagotavljanje miru in nenasilno reševanje konfliktov.
• 
  Kam je izginil carinik? 08.10.2026 19mnt

  Nekoč smo jih srečevali na vsakem mejnem prehodu. Danes jih tam skoraj ne opazimo več – vendar to še zdaleč ne pomeni, da je delo carinika izginilo. Prav nasprotno: čez meje potuje vse več blaga, vse več pa ga naročamo tudi prek spleta. Kako carinik danes ve, kateri tovornjak, zabojnik ali paket je vreden podrobnejšega pregleda? Kaj lahko razkrije rentgenska naprava, kaj službeni pes in kaj podatki o pošiljki? Ob dnevu slovenske carinske službe smo se o tem, kako se je carina v 35 letih spremenila in kako je videti njeno delo danes, pogovarjali z Borisom Kastelicem, direktorjem za carine na Finančni upravi Republike Slovenije.
• 
  Javni medij – zakaj ga potrebujemo in zakaj je zanj vredno plačevati? 08.10.2026 10mnt

  Javni medij – zakaj ga potrebujemo in zakaj je zanj vredno plačevati? O tem smo se pogovarjali s Sophie Balbo s švicarske javne radiotelevizije, ki ima z referendumi o usodi javnega servisa precej neposrednih izkušenj. Švicarji so namreč o svojem RTV-prispevku odločali že dvakrat. O zaupanju javnosti, o tem, kako mora delovati javna radiotelevizija v času platform pretočnih vsebin, kako pritegniti mlade in kako priti do tistih, ki javnih medijev sploh ne spremljajo? S Sophie Balbo se je pogovarjal Luka Robida.
• 
  Nobelova nagrada za fiziko: Detektor za lovljenje nevtrinov pod ledom Antarktike 06.10.2026 5mnt

  Kako uloviti delce, ki nočejo biti ujeti? Nastaviš jim ogromno pasti, ki jih zakoplješ globoko v led. Tako bi lahko opisali ambiciozni projekt izgradnje detektorja Ice Cube Neutrino, s katerim so zaznali visoko energijske nevtrine, delce, ki nastajajo ob najbolj energijsko masivnih dogodkih v našem vesolju. Sevajo jih denimo supermasivne črne luknje. Za svojo vlogo pri sami ideji za detektor, njegovi postavitvi, kot tudi pri raziskavah nevtrinov, je letos Nobelovo nagrado za fiziko prejel Belgijec Francis Halzen.
• 
  Pogovor z Barbaro Thomass z javne nemške televizije ZDF 06.10.2026 7mnt

  Kdo se boji javnih medijev? In zakaj niti Nemčija ni odporna proti sistematičnemu sejanju dvoma vanje in v njihovo financiranje prek obveznega prispevka? Barbara Thomass, medijska strokovnjakinja in upokojena profesorica od leta 2017 soodloča v upravnem odboru javne televizije ZDF. Z njo se je o vlogi RTV-jev, načrtih skrajno desne stranke AfD in posledicah ukinjanja plačevanja obveznega prispevka v evropskih državah pogovarjala dopisnica Maja Derčar.
• 
  Nobelova nagrada za medicino: S svetlobo do skrivnosti možganov 05.10.2026 8mnt

  Prvi ponedeljek v oktobru že tradicionalno požlahtnijo Nobelove nagrade za najboljše znanstvene dosežke. Danes dopoldan so tako v Stockholmu razglasili letošnje nagrajence za področje medicine in fiziologije. Prestižno priznanje si bodo razdelili ameriški raziskovalec Karl Deisseroth in nemška znanstvenika Peter Hegemann in Georg Nagel. Nobelovo nagrado prejmejo za raziskave na področju optogenetike. Že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja so odkrivali poseben celični mehanizem, ki aktivira živčne celice. Z njegovo pomočjo zdaj vemo, kako živčne celice v možganih oblikujejo spomine, čustva in vedenje. Odkritje je izjemnega pomena za nevroznanost, pojasnjuje profesor Zvezdan Pirtošek. Iztoku Koncu se je oglasil iz Združenih držav Amerike. Foto: Nobelova medalja/ Prvi
• 
  Gašper Kržmanc in zasedba Zookeepers z novo izdajo 05.10.2026 21mnt

  Pri ZKP RTV Slovenija je v sodelovanjus Prvi program - Prvi in Glasbeno produkcijo RTV Slovenija izdala skladbo Alfonso the Spanish Fly v izvedbi zasedbe Zookeepers in Big Banda RTV Slovenija. Pod odlično priredbo za jazzovski orkester se podpisuje skladatelj in dirigent Aleš Avbelj. Big Band RTV Slovenija je zasedbo Zookeepers gostil na koncertu v Siti teatru v Ljubljani 31. januarja 2025 in koncertna skladba Alfonso the Spanish Fly je prva v nizu izdaj pred prihajajočim albumom. Ob aktualni izdaji smo v studiu gostili kitarista in skladatelja Gašperja Kržmanca.
• 
  Kako naj v Evropi nadoknadimo zamudo na področju umetne inteligence 05.10.2026 8mnt

  Umetna inteligenca se trenutno razvija z izredno naglico, a v prvi vrsti v Združenih državah Amerike in na Kitajskem. Kako naj Evropa ohrani pomembno mesto na tem temeljnem področju, je danes ključno razvojno in strateško vprašanje. Odgovor se skriva v tesnejšem in aktivnejšem sodelovanju evropskih držav in institucij, ki delujejo na tem področju. Takšno povezavo predstavlja vseevropska mrežo odličnosti na področju umetne inteligence ELLIS, katere članica je zdaj tudi Slovenija. Kaj povezava prinaša in kje so ključni izzivi za Evropo, se je na otvoritvenem dogodku pozanimala Nina Slaček.
• 
  Teden otroka pod geslom »Dobro jutro, dober dan – naj te spremlja prav vsak dan« 05.10.2026 7mnt

  Teden otroka letos poteka pod geslom »Dobro jutro, dober dan – naj te spremlja prav vsak dan« in v ospredje postavlja nekaj zelo preprostega, pa vendar pomembnega – pozdrav in naše odnose z drugimi. Več o tem v pogovoru z Drejcem Pavličem, predsednikom Otroških parlamentov.
• 
  80 let Evgena Bavčarja 02.10.2026 19mnt

  Danes svoj 80. rojstni dan praznuje dr. Evgen Bavčar, filozof, umetnik, esejist, pisatelj, kulturnik in borec za pravice slepih. Sam je vid izgubil pri rosnih enajstih letih, zato njegov svet svetlobe in vidnih zaznav ostaja v spominih ujeta domovina, zlasti rodni Lokavec pri Ajdovščini. Že vrsto desetletij pa svojo zgodbo piše tudi po svetu, zlasti v Parizu, kamor sta ga študij in raziskovanje odpeljala že v sedemdesetih letih. Evgenu Bavčarju je posvečen tudi nagrajeni radijski dokumentarec Radia Slovenija - Potovanje na robu noči, ki ga bodo ob tej priložnosti na prireditvi v počastitev jubileja prihodnjo sredo, 7. oktobra, ob 17. uri javno predvajali v Trstu.
• 
  Kje iskati vzroke za slabo pismenost slovenske mladine in kje rešitve? 02.10.2026 12mnt

  Pred enim mesecem so bili objavljeni rezultati najnovejše mednarodne raziskave PISA, ki kažejo na nadaljevanje neugodnih trendov v dosežkih slovenskih 15-letnic in 15-letnikov. Ti so pri matematični in bralni pismenosti pod povprečjem držav OECD, dosežek pri naravoslovni pismenosti, ki je bil v preteklih ciklih praviloma nad povprečjem OECD, pa se je prvič uvrstil v povprečje. Zmanjšal se je tudi delež mladih, ki dosegajo vsaj temeljno raven vseh treh pismenosti ali, če povemo bolj konkretno: 36 % slovenskih učencev ne dosega temeljne ravni bralne, 35 % matematične in 24 % naravoslovne pismenosti. Raziskava je pokazala tudi nižje ravni veselja mladih do naravoslovja ter zaznane opore učiteljev in družine. Udeleženci strokovnega posveta, ki ga je pripravil Pedagoški inštitut, kjer izvajajo raziskavo PISA, so razpravljali o tem, kako razumeti te podatke, ki opozarjajo na širše izzive na področju učenja in poučevanja, ter kje iskati rešitve.
• 
  Centri za krepitev zdravja: z majhnimi koraki do velikih sprememb 02.10.2026 6mnt

  Marsikdo še vedno ne ve, da mu po dopolnjenem 30. letu vsakih pet let pripada preventivni pregled v ambulanti družinske medicine. Pregled obsega laboratorijske preiskave, meritve krvnega tlaka, telesne višine, telesne mase in obsega pasu, pogovor o življenjskih navadah posameznika ter oceno prehranskih navad. Po opravljenem preventivnem pregledu posameznik izve, ali obstaja tveganje za razvoj kroničnih bolezni oziroma je kronična bolezen že prisotna. Glede na rezultate je bolnik deležen kratkega svetovanja o zdravem življenjskem slogu in krepitvi duševnega zdravja, po potrebi pa tudi usmeritve na brezplačne delavnice centrov za krepitev zdravja. Kako potekajo aktivnosti v centrih in kako so z njimi zadovoljni udeleženci, je preverjal Domen Anderle.
• 
  Začelo se je novo študijsko leto 01.10.2026 6mnt

  Univerzitetna središča so danes, prvega oktobra, znova napolnili študentke in študenti. V novo študijsko leto jih je vpisanih nekaj več kot 69.600, še dodatnih 10 tisoč študentov pričakujejo na višjih strokovnih šolah. Minister za izobraževanje Borut Rončevič je v poslanici poudaril, da znanje ni le pot do diplome, pač pa je tudi sposobnost razumeti svet, kritično presojati informacije, iskati rešitve in ustvarjati novo. Utrip prvega dne novega študijskega leta je v sodelovanju z dopisniki Radia Slovenija strnila Jolanda Lebar.
• 
  Katalena: 25 let kreativnega, provokativnega, subverzivnega dialoga s preteklostjo 01.10.2026 13mnt

  Skupina Katalena letos praznuje svojih 25 let, odkar so se v Črmošnjicah v Beli krajini na delavnici ljudske glasbe zbrali vokalistka Vesna Zornik, pianistka Polona Janežič, multiinstrumentalist Boštjan Gombač, baskitarist Tibor Mihelič Syed, kitarist Boštjan Narat in bobnar Robert Rebolj. Pozneje se jim je pridružila še violinistka Jelena Ždrale in zasedba Katalena je letos spomladi izdala že svoj 10. album Meja. Nocoj pripravljajo koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki bo obenem predstavitev novega albuma in praznovanje 25-letnice. Kako potekajo priprave, je raziskala glasbena urednica Teja Klobčar, ki je skupino Katalena obiskala v njihovem skritem bunkerju.
• 
  Iz javnega sektorja v gospodarstvo? 30.09.2026 19mnt

  Premier Janez Janša predlaga, da bi se okoli 50.000 zaposlenih iz javnega sektorja postopoma preusmerilo v gospodarstvo, kjer manjka delovne sile. Ali takšen predlog podpirate? Je to sploh mogoče? Razmišljajo poslušalke in poslušalci.
• 
  Preteklost v rokah prihodnosti 30.09.2026 9mnt

  Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani je odprl razstavo Preteklost v rokah prihodnosti, s katero zaznamujejo 70 let delovanja Centra za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva. V sedmih desetletjih je center skrbel za ohranjanje številnih dragocenih rokopisov, knjig, fotografij, zemljevidov, načrtov ter druge pisne in grafične dediščine. Kaj vse se skriva za tako dragocenimi predmeti in kako se je ta stroka v 70 letih spremenila? Podrobneje v pogovoru z vodjo Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije Lucijo Planinc.
• 
  Družbena omrežja ustvarjajo vtis, da smo zelo polarizirani 30.09.2026 8mnt

  Družbena omrežja izkoriščajo vplivneži in podjetja, da na njih tržijo svoje produkte. Že nekaj let pa to uporabljajo tudi politiki, še posebej v času lokalnih volitev in kar petih referendumov, ki zaznamujejo tudi letošnjo jesen. Kako pa to vpliva na naše dojemanje politike?
• 
  Giacomo D’Alisa: »Kaj nam pomaga rast BDP, če gre vse bogastvo v roke elit?« 30.09.2026 13mnt

  Vzroki za podnebno krizo, izgubo biotske raznovrstnosti in pomanjkanje virov izvirajo iz prekoračitve meja in ideje, da za dobro življenje potrebujemo čedalje več. Na tej ideji temelji ves naš gospodarski sistem. Ekološki ekonomist Giacomo D’Alisa pa opozarja, da potrebujemo drugačen sistem vrednot. Gospodarska rast v zadnjih dvajsetih netih ne povečuje splošne blaginje, saj se kapital vse bolj kopiči v rokah elit. Eden od primerov je stanovanjska kriza, ki je posledica tega, da na stanovanje gledamo kot na naložbo, ne na dom. Posledično tisti, ki imajo denar, z nakupi stanovanj le-ta dražijo, tako da je dostop do njih ljudem z nižjimi dohodki vse bolj omejen. Giacomo d'Alisa je v Kostanjevici na Krki sodeloval na mednarodni šoli odrasti na povabilo Policy Lab.