Nedeljski gost

Episod

• Dr. Gordon Neufeld: Igra je razkošje in inkubator otrokove dobrobiti 31.05.2026 37min

  Gordon Neufeld je priznani klinični in razvojni psiholog, z Gaborjem Matejem soavtor knjige “Otroci nas potrebujejo” in ustanovitelj izobraževalnega inštituta Neufeld Institute. Pri skoraj osemdesetih letih pravi, da je telo že malce utrujeno, um še zdaleč ne. Vse bolj mu je jasno, kaj potrebuje otrok, da se lahko razvije v zdravega, empatičnega in samostojnega človeka. Zlasti ljubezen. Obilje ljubezni, močno navezanost na družino in prosto igro. Nanjo smo pozabili tudi odrasli, igrivost in igro pa zamenjali za storilnostno usmerjenost, tekmovanje in zasledovanje ciljev.
• Andrej Košak: Nekoč si imel eno partijo, zdaj jih imaš sedem 23.05.2026 45min

  Režiser Andrej Košak je pred 30 leti posnel slovo od dnevov mladosti svoje pankovske generacije. Outsider je eden najbolj priljubljenih slovenskih filmov po osamosvojitvi, podobi mladih Metke in Seada bosta večni. Igralci morajo biti liki, z njimi je treba kot z otroki, predvsem pa jih moraš imeti rad. Košak, ki se je proslavil tudi kot lik iz režije v Jonasovem Videošponu, danes živi med Ljubljano in Skopjem. Rad uživa, ne skriva svojega meščanskega porekla in statusa. S celovečernim dokumentarcem Punk pod komunističnim režimom spet osvaja nekdanjo skupno državo. Pravi, da si nekoč imel eno partijo, zdaj jih imaš sedem in sedemkrat več težav. Za Košaka politiki niso in ne bodo zvezdniki. Občuduje Luko Dončića, ki je zanj filmski lik, nekoč je na letališču s kamero in limuzino vizionarsko pričakal mlado Melanijo Trump kot fiktivno prvo ameriško damo.Glasbeni izbor: Berlinski zid - Možgani na asfaltu Lublanski psi - Za boljši jutri Pankrti - Počitnice na morju Zapiski: Pank - zgodovina neposlušnosti: Prostori upora Komadi: Proleter
• Peter Kozmus: V čebeljem panju vlada idealna demokracija 17.05.2026 49min

  Slovenija z dolgo čebelarsko tradicijo, zaščiteno avtohtono kranjsko sivko in velikim številom čebelarjev glede na število prebivalcev velja za eno najbolj prepoznavnih čebelarskih držav na svetu. Več kot 11 tisoč čebelarjev čebelari v več kot 15 tisoč čebelnjakih. Kar pet jih ima na Kozjanskem tudi Peter Kozmus. Nad čebelami se je navdušil že v osnovni šoli, danes pa ni le priznani čebelarski strokovnjak, temveč tudi vršilec dolžnosti predsednika Apimondie, mednarodne čebelarske zveze, kar velja za eno najvišjih funkcij na področju čebelarstva na svetu. Na Čebelarski zvezi Slovenije, kjer vodi rejski program za kranjsko čebelo, pa je bil tudi vodja projekta svetovni dan čebel, ki smo ga prvič zaznamovali leta 2018. Načine čebelarjenja je spoznaval skoraj po vsem svetu, od Afrike, Južne Amerike, severnih držav do Azije. Kot pravi, je ena glavnih razlik med Slovenijo in številnimi drugimi državami predvsem v odnosu do čebel. Pri nas zanje dobro skrbimo, medtem ko se ponekod čebelarstva lotevajo predvsem kot velikega posla. Za moje pojme niso čebelarji, ampak čebele le izkoriščajo. Izračunali so, da imajo večji ekonomski izkupiček, če čebele na začetku sezone kupijo, jih izrabijo, po koncu sezone pa zanje ne skrbijo več. Peter Kozmus
• Katja Franko: Tudi v Evropi vidimo Trumpove tendence 09.05.2026 42min

  Katja Franko že več kot 30 let živi na Norveškem. Kot mlada pravnica je prišla na dvomesečno prakso in na koncu ostala. Danes vodi Inštitut za kriminologijo na pravni fakulteti Univerze v Oslu. Primerja življenje v Sloveniji in na Norveškem, kjer predvsem zaradi nafte nimajo večjih gospodarskih težav in tudi zato politika ni osrednja tema. Skandinavsko državo z visokim standardom je močno spremenil strelski pohod Andersa Breivika leta 2011. Strokovno se ukvarja z vprašanji migracij in varnosti, ki jih močno spreminjata digitalizacija in privatizacija. Tudi v Evropi vidimo Trumpove tendence. Katji Franko mednarodna stroka priznava, da odpira teme prihodnosti. V Kolumbiji je analizirala vlogo in vpliv narko kralja Pabla Escobarja. Živi v naravi, praktično ob smučarsko-tekaških progah. V službo se v vsakem vremenu vozi z električnim kolesom, angažira se tudi v slovenskem društvu Triglav. Glasbeni izbor:  Lillebjørn Nilsen - Barn av Regnbuen  Vlado Kreslin - Namesto koga roža cveti Nils Petter Molvaer - True Love Waits
• Boštjan Napotnik: V pravi gostilni ni prostora za tišino 03.05.2026 38min

  Popraznično nedeljo takoj po prvomajskih praznikih, ko se začne glavna sezona žarov, smo popoprali s kuhinjo za prave moške. Boštjan Napotnik poleg kulinarike in gastronomije obvlada še marsikaj drugega, od radijskega in televizijskega vodenja do pripovedovanja zgodb. A do »penzije« bo še najraje vztrajal kot kreativni direktor znane oglaševalske agencije.
• Mirko Cigler: Ameriški interes se je iz Evrope dokončno preselil v Azijo in se ne bo vrnil 26.04.2026 37min

  Za Mirka Ciglerja, ki združuje vojaško in diplomatsko znanje, kolegi pravijo, da je človek, ki razume vojno, a zagovarja mir. V zgodnjih osemdesetih, ko je bil namestnik jugoslovanskega vojaškega atašeja v Pekingu, se je sprehajal med glinenimi vojščaki v kitajskem Šjanu. Pozneje je na misiji Združenih narodov bdel nad vojskama Iraka in Irana. Nekdanji visoki častnik in diplomat je pomemben pečat pri evroatlantskem povezovanju Slovenije pustil tako v Washingtonu, kjer je bil pomočnik veleposlanika v času 11. septembra, kot v Bruslju, kjer je bil tudi del prve slovenske misije pri Natu. Od blizu je torej doživljal zgodovinske prelome. To mu kot publicistu daje odlično osnovo za geopolitične in varnostne analize. Od ruske zasedbe Krima redno objavlja v Dnevnikovem Objektivu.Glasbena priporočila: Ibržniki - Čompe (Sittin' On) The Dock Of The Bay - Otis Redding Summertime - Janis Joplin Uporabne povezave: objave v Dnevnikovem Objektivu knjiga Sedem let na prepihu sodelovanje v programih RTV Slovenija POPRAVEK: V intervjuju je v kontekstu spora z ameriškim obrambnim ministrstvom napačno omenjeno podjetje Palantir, dejansko pa je bilo vpleteno podjetje Anthropic. Za napako se opravičujemo. Poglavja: 00:00:01 Uvod in geopolitične spremembe današnjega časa 00:01:48 Aroganca in nespoštovanje mednarodnih norm v sodobni politiki 00:03:21 Pomen mednarodnega prava za majhne države in nujnost posodobitve 00:04:38 Umetna inteligenca, algoritmi in etika v sodobnem vojskovanju 00:06:57 Notranji pritiski in menjave v ameriških oboroženih silah 00:08:01 Samozavest avtokratov in njihova fascinacija nad vojaško silo 00:11:17 Vojna v Iranu kot primer vojaške superiornosti brez politične zmage 00:14:02 Umetnost barantanja in strategija izčrpavanja 00:15:18 Skriti strateški cilji: slabitev Kitajske in Evropske unije 00:18:26 Konec transatlantske dobe: selitev ameriškega interesa v Azijo 00:20:43 Potreba po avtonomni Evropski obrambni uniji 00:21:51 Pogoji za morebiten izstop Slovenije iz Nata 00:24:34 Evropa kot četrti steber nove svetovne ureditve 00:26:01 Osebne izkušnje z misije Združenih narodov na iransko-iraški meji 00:29:51 Vzpon Kitajske: od zaprte države do nepredstavljivega razvoja 00:32:11 Preseganje evrocentrizma in novi odnosi s svetovnimi velesilami 00:35:46 Soočenje z upokojitvijo in nova publicistična faza življenja
• Fulvio Dovgan: Namesto zločincem bi morali pozornost posvečati žrtvam (o primeru M. Trobec) 19.04.2026 37min

  Fulvio Dovgan je specialni pedagog z desetletji izkušenj pri delu s priprtimi in zaprtimi v slovenskih zaporih. Tudi z najbolj zloglasnimi in nevarnimi zločinci, ki jih pozna širša slovenska javnost: med drugim s serijskim morilcem Metodom Trobcem, o čemer sicer izrazito nerad razglablja. V intervjuju pripoveduje o naravi dela in svojem odnosu do njega, kariernih vrhuncih, med katere gotovo spada častni viteški naziv, ki mu ga je pred par leti podelil predsednik Italije Sergio Mattarella, pa tudi o svojem upornem mladostništvu, zaradi katerega se je sam kdaj znašel v navzkrižju z zakonom.
• Miloš Bavec: Tudi ribe lahko v milijon letih pridejo na vrh Triglava 12.04.2026 38min

  Kaj nam fosili povedo o nahajališčih nafte, zakaj je bila Bohinjska dolina še ne tako davno do vrha polna ledu in kako so fosili rib zašli na Triglav? Geologija ni le pogled v davno preteklost, ampak tudi ključ do razumevanja prihodnosti, pravi tokratni Nedeljski gost geolog in direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec. Ob 80-letnici delovanja zavoda z njim odstiramo, kako geologi "vidijo" v globino, kjer nimamo neposrednih podatkov, in zakaj so bili po poplavah med prvimi na terenu.Poslušajte še:  Kako smo jemali mero plazu Nedeljski gost Andrej Šmuc Geološka detektivka: Je Nadiža nekoč tekla v obratno smer? Po sledi pradavnih megapotresov Kaj skriva prah v hišnih sesalcih?  
• Vlado Novak: Od prodajalca rezervnih delov v TAM-u do igralske legende 05.04.2026 35min

  Poleg dobrega ducata nagrad za posamezne igralske dosežke je Vlado Novak med svojo dolgo poklicno kariero prejel tudi nagrade za življenjsko delo: Borštnikov prstan, Glazerjevo nagrado in pred kratkim še nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V tem tednu praznuje še rojstni dan, letos pa obhaja že okroglo deseto obletnico uradne upokojitve. Zaradi legendarnih filmskih vlog in monodramskih predstav, ki so obredle še oddaljene kotičke države, se zdi, da ga poznamo vsi, še nekoliko bolj pa ga spoznamo v pogovoru z Damjanom Zorcem.
• Maja Vardjan: Muzej se mora odzivati na aktualna družbena vprašanja 22.03.2026 35min

  Nedeljska gostja je Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje MAO Slovenija, mednarodno uveljavljena in priznana kustosinja in raziskovalka, specializirana za slovensko oblikovalsko in arhitekturno produkcijo 20. stoletja ter sodobne ustvarjalne prakse. V muzeju MAO ima dolgoletne izkušnje, vodila je pripravo številnih razstav in sodelovala pri ključnih projektih. Med številnimi nagradami in priznanji je prejela tudi nagrado Mednarodnega muzejskega sveta muzejev (ICOM) Slovenija. In čeprav je diplomirana arhitektka, ni nikoli ustvarjala v biroju ali se lotila kakega klasičnega arhitekturnega projekta. Njena velika želja, da bi postala novinarka, jo je nehote odpeljala v kuratorske vode. “Zato je vsaka moja razstava”, pravi Maja Vardjan, “zasnovana kot arhitekturni projekt.”
• Ana Schnabl: Nisem optimistka, sem žalostna socialistka 14.03.2026 38min

  Ana Schnabl piše kolumne za ugledni časnik The Guardian. V aktualnem tekstu natančno analizira slovensko predvolilno sceno. Domačo ideološko in družinsko razklanost simbolično ponazarja v gledališkem eseju Skrunilka gnezda, kjer na odru dviguje tudi uteži. Leve in desne. Knjige je zares začela požirati na pragu polnoletnosti, diplomirala je iz primerjalne književnosti in izdala več tudi v tuje jezike prevedenih romanov. Je glas generacije, ki išče bližino, a ostaja ujeta v čustveni praznini. Aktualna prejemnica nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman se z javnim prometom vozi v javno službo. Med cijazenjem z vlakom med Kamnikom in Ljubljano bi kvečjemu lahko napisala le kakšno kriminalko. Na evakuacijskem letu iz ZDA na lastne stroške tik pred izbruhom epidemije koronavirusa tudi ni dobila toplega obroka. Pisateljica in publicistka Ana Schnabl pravi, da ni optimistka, ampak žalostna socialistka. Pogovarjamo se tudi o ustvarjalnih procesih, o odnosih, brskanju po samem sebi. Kako je živeti kot prosti radikal, zakaj je glava anus emocij in kako obstajajo ljudje čolnički in ljudje galeje. Glasbeni izbor: Kate Bush: Cloudbusting Anohni: Rest All Them Witches: The Children of Coyote Women
• Salome: Ugotovila sem, da je ženska eno veliko srce 08.03.2026 36min

  Da je ženska, je vedela že kot otrok, ki so mu ob rojstvu dali ime Nenad. Salome, medijska osebnost, zvezda resničnostnih šovov, igralka, plesalka, pevka, imitatorka, kraljica preobleke, slikarka, natakarica in borka za človekove pravice, se je 24. marca 2009 ponovno rodila. Takrat je namreč prestala operacijo potrditve spola. S svojo življenjsko zgodbo, pogumom, odprtostjo in vztrajnostjo je Salome številnim ljudem navdih. "Vsi imamo podobne probleme, a na naše težave gledajo drugače, ker so mavrične. Raje imam mavrično kot sivo življenje," pripoveduje Salome, ki se je pred štiridesetimi leti zaljubila v Slovenijo.
• Mateja Koležnik: Politična korektnost je absolutna smrt umetnosti 01.03.2026 34min

  Slovenska režiserka, večkratna prejemnica Borštnikove nagrade in nagrajenka Prešernovega sklada, se podpisuje pod več deset gledaliških in v zadnjem času tudi opernih predstav. Nekoč se je ukvarjala tudi s filmom, še pred tem - pri njenih rosnih 15. letih - pa jo je širša javnost nekdanje skupne država spoznala kot obetavno kantavtorico. Danes ne poje več, kot režiserka pa ustvarja večinoma v Nemčiji, Avstriji in Švici. Pred kratkim je kar nekaj prahu dvignila njena izjava o “lenih levičarjih”, ki da znajo svoj glas povzdigniti le tam, kjer jih to nič ne stane. S tem se je odzvala na nedavni incident na premieri ene njenih predstav v Bochumu, kjer je razjarjeno občinstvo napadlo igralca, ki je na odru upodobil fašista.
• Mark Pleško: Na Krasu pozabim na vse težave sveta 22.02.2026 56min

  Mark Pleško je fizik, soustanovitelj podjetja Cosylab, ki med drugim razvija programsko opremo in elektroniko za fuzijske reaktorje, kot je ITER, sodelujejo še s CERN-om, kliniko Mayo in harvardsko univerzo. Tokratni nedeljski gost spretno povezuje znanost in ekonomijo, lani je postal tudi podjetnik leta, sodeloval je v številnih svetih za znanost v Sloveniji, sicer pa je najraje oče in mož, ki je svoj dom našel na Krasu. Spregovori o tem, kako je v otroštvu spoznaval inflacijo prek nakupov gumijastih medvedkov, zakaj ceni skromnost in iznajdljivost, kje je znanost v Sloveniji, kje podjetništvo in da sta z ženo še po štiridesetih letih skupnega življenja zaljubljena kot prvi dan. Izbor skladb: Zlatko in Flamie: SPOMNIM SEPat Metheny Band: PHASE DANCECarmina Burana: FORTUNA IMPERATRIX MUNDI
• Primož Suhodolčan: Tudi vnuka želim navdušiti za šport in radovednost 15.02.2026 37min

  Primož Suhodolčan je pisatelj, športni navdušenec, podjetnik in od nedavnega tudi upokojenec, ki je v slovensko literarno zakladnico prispeval več kot 40 knjig za otroke in mladino. Velja za enega najbolj priljubljenih, prodajanih in izposojanih avtorjev zadnjih desetletij, pa tudi pisatelja, ki je združil literaturo in šport ter v svojih delih ovekovečil nekaj najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Gostili smo ga v terenskem studiu na Kopah v živo.
• Vesna Slapar: Bolj kot publika se je spremenilo gledališče samo 08.02.2026 42min

  Na kulturni praznik smo nedeljsko gostjo poiskali v kranjskem Prešernovem gledališču. Že dobrega četrt stoletja je del tega majhnega, a izjemno povezanega in prodornega kolektiva. Kolegice in kolegi cenijo njeno profesionalnost in dostopnost. Za zahtevne gledališke vloge je prejela Severjevo nagrado, društvo avdiovizualnih igralcev je prepoznalo kakovost njenih sinhronizacij, gledalci pa jo spremljajo tudi v seriji Takšno je življenje na Televiziji Slovenija. V pogovoru govori domačem Kranju, delu v Prešernovem gledališču in tem, kako jo je zaznamovala vloga v priljubljeni televizijski seriji.
• Miha Haas: Beethoven bi bil šokiran 01.02.2026 37min

  "Dober pedagog mora biti strog, hkrati pa tudi prijazen in dostopen," pravi profesor klavirja Miha Haas. Kot izjemen talent je bil pri sedemnajstih letih predčasno sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer danes poučuje nove generacije glasbenic in glasbenikov.Miha Haas, ki je nastopal na odrih doma in po svetu, predseduje Društvu klavirskih pedagogov, raziskuje historično izvajalsko prakso (zato se nam v pogovoru pridruži Beethoven), piše strokovne članke, kratke zgodbe, konec lanskega leta pa je izšel tudi njegov roman Ljubezen v času koronavirusa.
• Silvo Karo: Duša alpinizma se je izgubila, ko je prišla vremenska napoved 25.01.2026 50min

  Silva Kara je v več kot štiridesetletni alpinistični karieri pot vodila vse od domačih sten do Himalaje in Patagonije. Sodeloval je na 27 odpravah, opravil več kot 2000 plezalnih vzponov, med njimi več kot 300 prvenstvenih, svoje spomine nanje pa je strnil v biografiji z naslovom Alpinist. Prav na skrajnem jugu Južne Amerike, v deželi vetra in granita, je v osemdesetih in devetdesetih letih narekoval tempo svetovnega alpinizma ter bil del znamenite generacije, ki je postavila nova merila sodobnega alpinizma.Za svoj izjemen prispevek k alpinizmu je prejel zlati cepin za življenjsko delo, najvišje mednarodno priznanje na področju alpinizma, ter postal član prestižnega britanskega Alpine Cluba. Tudi po končani aktivni alpinistični karieri svojo pot nadaljuje kot promotor gorniške kulture, med drugim kot ustanovitelj in vodja Festivala gorniškega filma, ki letos praznuje 20 let in ni le največji slovenski gorniški dogodek, temveč tudi najpomembnejši gorniški festival v Jugovzhodni Evropi.
• Jani Kovačič: Brez angažiranosti in humanizma umetnost ne preživi dolgo 18.01.2026 35min

  Pritoževale so se samohranilke, pritoževali so se brezposelni. Odgovoril jim je, naj poslušajo besedilo. Izjemno plodovit glasbenik, kantavtor, filozof, literat, dolgoletni gimnazijski učitelj filozofije Jani Kovačič z bogatim opusom intelektualno pronicljivo in socialno angažirano že od svojih prvih nastopov naprej spodkopava malomeščansko samoumevnost ter širi glasbena in miselna obzorja generacij. "To je tako kot podcast, vsi izražajo sebe. Verjamejo, da je to res iskreno, ker so res iskreno mislili, ampak bralcu pa to seveda ni tako jasno. Vsak meni, da je to, kar je naredil, že tako dobro, da bi tudi Prešeren samo sapo zajel in ne bi več napisal nobene pesmi. Zato se mi zdi, da večina te produkcije ni vredna neke širše obravnave."
• Franjo Husam Naji: Zdravstveni sistem naj se vrti okoli pacienta, ne pa ustanov 11.01.2026 39min

  Njegova dedek in babica sta iz Palestine pobegnila v Sirijo, oče pa iz Sirije v tedanjo Jugoslavijo. O beguncih, ki so pred desetletjem v upanju na boljše življenje dosegli tudi Slovenijo, je napisal pretresljivo knjigo Zadnji gozd. Njegova najnovejša, lanska izdaja je poljudnoznanstveno delo Srce v kletki. Doc. dr. Franjo Husam Naji je namreč kardiolog in organizacijski vodja klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, vodil je tudi oddelek za kardiologijo. Zato ni naključje in ne preseneča – glede na njegovo dostopnost –, da mu številni pacienti pravijo "doktor s srcem". Ni mu nerodno priznati zdrsov v skrbi za svoje lastno zdravje, nima težav z izražanjem mnenja o zdravstvenem sistemu, niti ne o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.Glasbena priporočila: After Hours – The Velvet Underground Heart in a Cage – The Strokes Ringišpil – Đorđe Balašević Knjige Franja H. Najija: Križišče Zadnji gozd Ringlšpil Noč na obisku Srce v kletki