Ultrazvok

Episod

• Raziskava: Prisotnost ljubljene osebe deluje kot učinkovit analgetik 28.05.2026 12min

  S psihologinjo dr. Satjo Mulej Bratec o odmevni študiji, objavljeni v reviji The Journal of Pain.Zakaj obstaja bolečina — in zakaj nas ob prisotnosti ljubljene osebe boli manj? V oddaji Ultrazvok raziskujemo eno najbolj univerzalnih človeških izkušenj: bolečino. Ali je res samo opozorilni signal telesa, ali tudi nekaj, kar nastaja v možganih, odnosih in čustvih? Psihologinja in nevroznanstvenica doc. dr. Satja Mulej Bratec z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru razloži, kako lahko že sama podporna prisotnost romantičnega partnerja spremeni naše doživljanje bolečine. Originalni članek v reviji The Journal of Pain TUKAJ Foto: Dr. Satja Mulej Bratec/ Osebni arhiv Satje Mulej Bratec
• Z boksom proti Parkinsonovi bolezni? 21.05.2026 13min

  O presenetljivi moči gibanja v boju proti simptomom nevrodegenerativnih in motoričnih obolenj.V Ultrazvoku o Parkinsonovi bolezni – nevrodegenerativnem obolenju, pri katerem propadajo možganske celice, ki proizvajajo dopamin. Zakaj število bolnikov narašča? Kako lahko z rednim gibanjem, kakovostnim spanjem, uravnoteženo prehrano ter socialnimi stiki vplivamo na simptome Parkinsonove bolezni in na zdravje možganov? O preprečevanju in lajšanju Parkinsonove bolezni govorita fizioterapevtka Tina Štrumelj z Nevrološke klinike (UKC Ljubljana) in nevrologinja prof. dr. Elena Moro iz Univerzitetne bolnišnice v Grenoblu (Francija). Oddaja predstavi tudi inovativne pristope rehabilitacije – od boksa do bobnanja. Mlada zdravnica, ki preučuje neinvaziven pristop k izboljšanju Parkinsonove bolezni TUKAJ Društvo Trepetlika TUKAJ Foto: Elena Moro (levo) in Tina Štrumelj (desno)/ Miran Juršič
• Kako spremembe na koži in nohtih razkrijejo bolezni ledvic 14.05.2026 10min

  Zdravnik Dominik Škrinjar pojasnjuje, da se kožne bolezni, ki so povezane s slabšim delovanjem ledvic, lahko pojavijo v zelo različnih oblikah. Nekatere od teh bolezni so specifične samo za bolnike s kronično ledvično boleznijo.Ko ledvice slabše delujejo, se spremembe pogosto pokažejo tudi na koži in nohtih. Koža je lahko suha, srbeča, vneta ali mehurjasta, pojavijo pa se lahko tudi značilne spremembe nohtov. V tokratnem Ultrazvoku Iztok Konc in zdravnik Dominik Škrinjar (UKC Maribor) znova o tem, kako lahko spremembe na koži in nohtih razkrijejo kronično ledvično bolezen, kako prepoznamo opozorilne znake in kako lahko bolnikom pomagamo. (Nekoliko spremenjeno smo oddajo prvič predvajali 29.5.2025.) Foto: Lindsayevi nohti pri kronični ledvični bolezni (opis v oddaji)/ Nickyay/ Wikimedia, cc
• Pik čebele, ki je skoraj ubil čebelarja 07.05.2026 10min

  Resnična zgodba čebelarja Kristijana Rešetiča iz Ivančne Gorice, ki je ob hudi anafilaktični reakciji izvedel, da je alergičen na čebelji strup. V oddaji Ultrazvok predstavljamo zgodbo čebelarja Kristijana Rešetiča iz Ivančne Gorice (Čebelarsko društvo Krka Zagradec), ki je vedel za svojo alergijo na čebelji strup in je imel pri sebi adrenalin – ko pa ga je pičila čebela, ga ni uporabil. Zakaj je v ključnem trenutku odpovedal in ga ni uporabil? Kaj se v telesu zgodi, ko gre za sekunde? Kakšni so znaki in simptomi hude alergije na pike žuželk? Najhujša oblika alergijske reakcije je anafilaksija. Ta se lahko razvije v nekaj minutah! Otekanje obraza in ustnic, dušenje, stiskanje v grlu, koprivnica, slabost. Telo se odzove burno, časa za razmislek skoraj ni.
• Semaglutid in GLP-1: preboj v zdravljenju debelosti kot ga vidi patofiziolog 30.04.2026 14min

  Študije kažejo, da lahko človek s temi zdravili v daljšem časovnem obdobju izgubi tudi 10, 15 odstotkov telesne mase. Semaglutid in nova generacija agonistov GLP-1 so v zadnjih letih premešali pravila igre – od začetkov zdravljenja sladkorne bolezni do revolucije zdravljenja debelosti. Kako delujejo, zakaj so tako učinkoviti in česa o njih še vedno ne vemo? O možnostih, ki se šele odpirajo – od vpliva na različne vrste odvisnosti do raziskav Alzheimerjeve bolezni – med drugim razmišlja tudi prof. dr. Sergej Pirkmajer z Medicinske fakultete v Ljubljani. V Ultrazvoku med drugim izpostavi nekatere znanstvene mejnike, ki so omogočili razvoj nekaterih danes najbolj razširjenih, predpisanih in prodajanih učinkovin. Foto: Sergej Pirkmajer/ BoBo
• Zdravljenje z naravo: dediščina Arnolda Riklija 23.04.2026 20min

  "Voda je seveda blagodejna, zrak še bolj in svetloba najbolj."Ko je zagovarjal vegetarijanstvo in nudizem, so ga razglašali za mazača, vendar pa so ga na sodišču vedno oprostili. V času, ko so za boljše počutje še puščali kri, je on iskal drugačne poti do zdravja. Verjel je v moč vode, zraka in sonca, v gibanje, počitek in v preprosto, skoraj asketsko življenje. V tokratnem Ultrazvoku v živo z Bleda predstavljamo neobičajno življenje in delo Arnolda Riklija (1823–1906). Pokojni švicarski zdravilec velja za enega najvidnejših zagovornikov t. i. atmosferičnega zdravljenja in za začetnika zdraviliškega turizma na Bledu in v Sloveniji. Njegova terapija je temeljila na vegetarijanski prehrani in na vodnih, zračnih in sončnih kopelih. O Arnoldu Rikliju in njegovi zapuščini v pogovoru v živo z Bleda. Sogovornika: zdravnik mag. Leopold Zonik in skrbnik Riklijeve dediščine Vojko Zavodnik.
• ARIA – slovenska umetna inteligenca za analizo medicinskih slik 16.04.2026 13min

  Prof. Janez Žibert je s svojo raziskovalno skupino razvil umetno-inteligenčnega radiološkega asistenta. Ta zdravnikom pomaga pri branju slik žleze prostate in pljuč, ki so narejene z magnetno resonanco. »Našemu AI oziroma umetno-inteligenčnemu radiološkemu asistentu smo že dali ime. No, poigravamo se še z imeni,« pravi prof. dr. Janez Žibert z Zdravstvene fakultete v Ljubljani. S svojo raziskovalno skupino je razvil slovenskega radiološkega asistenta, ki zdravnikom pomaga pri branju slik narejenih z magnetno resonanco. Umetna inteligenca vse bolj vstopa tudi v medicino in podpira zdravnike pri odkrivanju bolezni in načrtovanju optimalnih terapij. Kako deluje slovenski radiološki asistent za prepoznavanje sprememb na prostati in pljučih? Kje so njegove prednosti in omejitve? Kako bo umetna inteligenca v prihodnje spremenila delo v medicini in zdravstvu? O tem v oddaji Ultrazvok. Foto: Janez Žibert/ Prvi program
• Cepiva proti covidu pod drobnogledom dveh odmevnih študij 09.04.2026 14min

  Izsledke razlaga in komentira strokovnjakinja za klinično biokemijo dr. Nataša Karas Kuželički.Zakaj so se po cepljenju proti covidu-19 z vektorskimi cepivi, kot sta AstraZeneca in Janssen, pri nekaterih redkih posameznikih pojavili krvni strdki? Ali obstajajo dokazi, da sta mRNK cepivi Pfizer in Moderna vplivali na pogostejše pojavljanje raka ali bolezni srca? Dve nedavni znanstveni raziskavi prinašata nove odgovore. V oddaji Ultrazvok jih pojasnjuje prof. dr. Nataša Karas Kuželički s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani in pobudnica facebook skupine Science Mama's Forum, ki spremlja najnovejšo znanstveno literaturo o cepivih. V Sloveniji se je proti covidu cepilo več kot 1,2 milijona ljudi. Kaj danes vemo o varnosti cepiv proti covidu-19 in kako razumeti redke zaplete? Originalna študija o strdkih TUKAJ Originalna študija o mRNK cepivih TUKAJ Foto: Slika je simbolična/ BoBo
• Napredek pri zdravljenju diabetesa: avtomatizirano dovajanje inzulina 02.04.2026 14min

  Pediater dr. Klemen Dovč je v odmevni študiji pod lupo vzel delovanje sistemov za avtomatizirano dovajanje inzulina. Strokovnjaki javnega zdravja ocenjujejo, da v Sloveniji živi že več kot 150.000 ljudi s sladkorno boleznijo. Zaskrbljujoč je tudi zadnji podatek Nacionalnega inštituta za javno zdravje; zdravniki leta 2024 okrog 13.000 prebivalkam in prebivalcem na novo postavili diagnozo diabetes in jim predpisali zdravila za začetno zdravljenje. Med njimi prevladujejo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2. Pediater prof. dr. Klemen Dovč s Pediatrične klinike v Ljubljani pa opaža, da se povečuje tudi število otrok s sladkorno boleznijo tipa 1. V tokratnem Ultrazvoku odpiramo problematiko pediatrične sladkorne bolezni tipa 1. Prav tako nas zanima vloga sodobnih sistemov za avtomatizirano dovajanje inzulina pri obvladovanju bolezni. Ti sicer prinašajo velik napredek, vendar izzivi ostajajo. Odmevna raziskava dr. Dovča namreč kaže, da imata poleg naprednih algoritmov še vedno ključno vlogo poznavanje bolezni in vsakodnevna rutina. Podrobneje v oddaji. Foto: Klemen Dovč/ Prvi program
• Prenajedanje: 30 odstotkov Slovenk in Slovencev poroča o izgubi nadzora 26.03.2026 13min

  Ko hrana ni več samo hrana. Ali se tudi vam kdaj zgodi, da pojeste preveč in kar ne morete nehati? Potem pa sledi vprašanje: Zakaj to počnem? Ali je to vprašanje volje, ali za tem tiči nekaj globljega? V oddaji Ultrazvok predstavljamo izsledke prve raziskave o prenajedanju oziroma o motnji hranjenja z izgubo nadzora (angleško: binge eating disorder) pri nas. Študijo je vodila psihologinja prof. dr. Maša Černelič Bizjak s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Na vzorcu odraslih prebivalk in prebivalcev Slovenije je pokazala, kako razširjeno je hranjenje z izgubo nadzora v naši državi in s katerimi dejavniki je povezano. Zakaj se prenajedamo? Zakaj to pogosto ni povezano z lakoto? Pogovor s strokovnjakinjo odpre tudi naslednje pomembno vprašanje: Ali nam hrana pomaga preživeti notranjo stisko? Kot namreč poudarja dr. Černelič Bizjak, prenajedanje ni le vprašanje hrane ali telesne teže, ampak tudi povezava s čustvi in načini, kako se z njimi spoprijemamo. Enota za motnje hranjenja TUKAJ Zdravljenje motenj hranjenja - tosemjaz.net TUKAJ Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen. Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ Nacionalni program duševnega zdravja (MIRA) TUKAJ Foto: Slika je simbolična/ Katie'sCameraClicks/ Flickr, cc  
• Ošpice: zakaj se vračajo in zakaj to zadeva tudi nas? 19.03.2026 11min

  O več primerih poročajo iz Romunije, Velike Britanije, Združenih držav Amerike.Ošpice – ena najbolj nalezljivih bolezni na svetu – se vračajo. O izbruhu poročajo iz Londona v Veliki Britanij in iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike. Po podatkih NIJZ smo v Sloveniji lani – leta 2025 – zabeležili 3 primere ošpic, leta 2024 jih je bilo 17, medtem ko leta 1967 – to je bilo leto pred uvedbo cepljenja proti ošpicam – kar 6.879. Zakaj se ošpice vračajo? Kako nevarne so? Kdo je najbolj ogrožen? Zakaj je ključna precepljenost? O tem v oddaji Ultrazvok pediatrinja in infektologinja Tatjana Mrvič s Kliničnega centra v Ljubljani. Zdravnica pozna primer, ko je otrok zaradi ošpic hudo zbolel sedem let po prvotni okužbi. Kako je to mogoče? Z doktorico Tatjano Mrvič je govoril Iztok Konc. Foto: Izpuščaj pri ošpicah/ CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public domain
• Preboj slovenskih kirurgov pri zdravljenju aorte 12.03.2026 13min

  »Ekipa, ki je opravila poseg, je bila res vrhunska. Po posegu sem hitro okreval,« je povedal eden od prvih treh operiranih bolnikov.Aorta je največja žila, po kateri teče kri iz srca v telo. Kadar se stena aorte prekomerno razširi, lahko žila poči in nevarna krvavitev ogrozi človekovo življenje. V UKC Ljubljana so decembra prvič v Sloveniji izvedli inovativen poseg, imenovan PEARS. Poškodovane aorte niso nadomestili z umetno žilno protezo, ampak so za oporo uporabili posebno mrežico, ki so jo med posegom ovili okrog bolnikove razširjene aorte. Metoda omogoča ohranitev lastne aorte in aortne zaklopke, prepreči njeno nadaljnje širjenje in zmanjša tveganje za življenjsko nevarno raztrganino. Slovenija je tako med 15 državami na svetu, ki že izvajajo tak poseg. V oddaji Ultrazvok je z nami kirurg doc. dr. Ivan Kneževič s Kirurške klinike UKC Ljubljana, ki je vodil zdravstveni tim pri prvih treh slovenskih operacijah. Foto: Ekipa med posegom/ UKC Ljubljana
• Od »rutine« do premisleka: zakaj danes redkeje odstranjujemo mandlje 05.03.2026 14min

  Razlaga otorinolaringolog dr. Janez Rebol. »Danes težko najdemo koga, ki je star več kot 60 let in še ima mandlje,« pove otorinolaringolog dr. Janez Rebol. Včasih so zdravniki mandlje in tudi žrelnico odstranili zelo hitro, danes pa je praksa drugačna – za operacijo mandljev in žrelnice se odločijo precej redkeje. Najpogostejši vzrok so pogoste in težke angine ter druga vnetja, tudi težave z dihanjem. V Ultrazvoku s prof. dr. Janezom Rebolom s Klinike za otorinolaringologijo, kirurgijo glave in vratu UKC Maribor govorimo o tem, kdaj je poseg res potreben, kako »rutinska« je danes odstranitev mandljev in žrelnice, kako poteka, koliko časa traja in zakaj je treba opozoriti na morebitne zaplete. Foto: dr. Janez Rebol/ UKC Maribor
• Izpadanje in tanjšanje las: kako si lahko pomagamo? 26.02.2026 14min

  Čeprav so lasje, ki jih vidimo, mrtva struktura, so lasni mešički pod kožo med presnovno najbolj aktivnimi tkivi v telesu. Zdravilni šamponi. Serumi. Sistemska terapija. Laserji. Plazma. Presaditev. Izdelkov, postopkov in posegov za preprečevanje izpadanja las in plešavosti je veliko – obljub pa še več. A kaj je danes res uresničljivo? Ali plešavost lahko upočasnimo in ustavimo? Vsak dan nam izpade med petdeset in sto petdeset las. Povsem normalno. Ko pa jih opazimo več, se začnejo vprašanja in skrbi. Je to genetika? Stres? Bolezen? Ali zgolj staranje? O izpadanju in tanjšanju las, androgenetični alopeciji in plešavosti v Ultrazvoku odgovarja Dominik Škrinjar, dr. med. (UKC Maribor). Foto: Slika je simbolična/ Pixabay, kalhh, free for use
• Ste pozabljivi, hiperaktivni in impulzivni? Ali to že pomeni, da imate ADHD? 19.02.2026 14min

  Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.Danes se veliko govori in piše o motnji pozornosti in hiperaktivnosti – na kratko ADHD. Tema je prisotna na družbenih omrežjih, forumih, podkastih in v kratkih videih, ki dosegajo milijone ogledov. Marsikdo se v opisu pozabljivosti, hiperaktivnosti in impulzivnosti, v opisu težav s koncentracijo in z obvladovanjem čustev prepozna in si kar sam ali sama postavi diagnozo. A kaj je resnično ADHD? Zakaj je samodiagnosticiranje lahko nevarno? Kako strokovnjaki postavijo diagnozo odraslim pacientom? Za odgovore smo v Maribor poklicali klinično psihologinjo Taro Klun z Oddelka za psihiatrijo tamkajšnjega Kliničnega centra. Članek o ADHD v Zdravniškem vestniku TUKAJ Foto: Tara Klun/ osebni arhiv Tare Klun
• Z gibanjem proti debelosti: Koliko je dovolj? 12.02.2026 13min

  V Sloveniji se z debelostjo sooča že več kot 400.000 prebivalk in prebivalcev. Če k njim prištejemo še tiste s prekomerno telesno težo, se številka povzpne na skoraj 1,2 milijona. V oddaji Ultrazvok bomo govorili o tem, kako lahko telesna aktivnost – od zmerno intenzivne aerobne vadbe do vadbe za moč in do visoko intenzivnega intervalnega treninga (HIIT) – pomaga pri obvladovanju odvečnih kilogramov in prispeva k zmanjševanju nevarne trebušne maščobe in h krepitvi zdravja. Mladi zdravnik Timur Mušić (UKC Ljubljana) bo pojasnil, zakaj gibanje ostaja nepogrešljiv del boja z debelostjo; in to kljub veliki priljubljenosti novih zdravil za hujšanje.  Intelekta o debelosti TUKAJ Članek v Zdravniškem vestniku TUKAJ Intelekta o semaglutidu TUKAJ Intelekta o prehranski podpori in prehranski terapiji TUKAJ Foto: Fotografija je simbolična/ Pixabay  
• Vidne bele lise na koži, nevidne stiske – vitiligo 05.02.2026 12min

  Bolezen kože vitiligo prizadene enega od stotih ljudi – a mnogi o njem molčijo. Zakaj? Bolezen kože vitiligo se zdi redka bolezen, a prizadene približno en odstotek prebivalstva. Zakaj so bolniki kljub temu pogosto nevidni? Zakaj mnogi bolezen skrivajo? Kakšno psihično breme prinašajo vidne spremembe kože? V Ultrazvoku tokrat o vitiligu: osebna izkušnja bolnice, miti in stigma ter nove možnosti zdravljenja. Sodelujeta: gospa Nika Vrbinc Mihelič, bolnica z vitiligom, in dermatologinja doc. dr. Mateja Starbek Zorko iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Fotografija je simbolična/ UI
• 140 / 90 – številki, ki ju ne smete prezreti 29.01.2026 10min

  V Sloveniji ima 60 odstotkov prebivalk in prebivalcev težave s povišanim krvnim tlakom. Če bi morali o visokem krvnem tlaku vedeti samo eno stvar – katera bi to bila? Tokratni Ultrazvok se začne tam, kjer bi se običajno končal. Prof. dr. Jana Brguljan Hitij s Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana razloži, na kaj zdravniki vedno znova opozarjajo. Zakaj je zvišan krvni tlak tiha, a nevarna bolezen sodobnega časa? Tokratni Ultrazvok govori o vzrokih za hipertenzijo, o meritvah in o zdravljenju ter tudi o tem, zakaj so spremembe življenjskega sloga prvi in najpomembnejši korak za izboljšanje in ohranitev zdravja. Foto: Fotografija je simbolična/ UI KO za hipertenzijo TUKAJ Slovensko Združenje za hipertenzijo TUKAJ
• Endometrioza: V Oxford sem šla, da bi se o bolezni naučila tistega, česar še nihče ni vedel 21.01.2026 16min

  Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 40.000 deklet in žensk z eno od oblik endometrioze. »V Oxford sem šla z željo, da se o endometriozi naučim tisto, česar do takrat še nihče ni vedel,« kot razlog za svoj doktorski študij na sloviti Univerzi v Oxfordu navede dr. Ana Kisovar. Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna, kronična bolezen, pri kateri se tkivo, ki predstavlja maternično sluznico, pojavi zunaj maternične votline. Nanjo najpogosteje opozorijo boleče menstruacije, dolgotrajne bolečine v medenici in križu, bolečine med spolnimi odnosi in neplodnost. Dr. Kisovar je preučevala imunsko ozadje endometrioze. Več o možnih vzrokih za nastanek endometrioze, o bolečinah in možnih oblikah zdravljenja v Ultrazvoku. Ljubljana, Heidelberg v Nemčiji, Celje, Oxford v Združenem kraljestvu in Uster v Švici – to so postaje študijske, raziskovalne in poklicne poti dr. Ane Kisovar. V Ljubljani je študirala in zaključila študij medicine, v Heidelbergu je bila na študentski izmenjavi, v celjski bolnišnici je kot mlada zdravnica začela svojo poklicno pot, v Oxfordu pa doktorirala. Zdaj v bolnišnici v mestu Uster pri Zürichu dela kot specializantka ginekologije in porodništva. Foto: Ana Kisovar/ Osebni arhiv Ane Kisovar. Društvo Endozavest TUKAJ
• Negativna čustva nas ščitijo, pozitivna nam dajo širino 15.01.2026 17min

  Kako lahko pri sebi podpremo in okrepimo pozitivna, prijetna čustva?Psihologinja Ana Kozina opozarja, da smo ljudje zelo naravnani na negativna, na neprijetna čustva. Zato nas spodbuja, naj podpremo in okrepimo svoja pozitivna oziroma prijetna čustva, občutke in razpoloženja: od ljubezni in ponosa, do hvaležnosti in veselja. In na kakšen način lahko to storimo? Na to vprašanje med drugim odgovarja pozitivna psihologija. Ta mlada veja psihologije preučuje pogoje in procese, ki prispevajo k pozitivnim psihološkim stanjem, k dobremu počutju in h krepitvi pozitivnih odnosov. Ultrazvok. Sodeluje prof. dr. Ana Kozina (Pedagoški inštitut Ljubljana, Filozofska fakulteta Maribor). Foto: Fotografija je smbolična/ Pixabay Daljši in bolj poglobljen pogovor z dr. Ano Kozina TUKAJ