Nebeški WiFi

Afleveringen

• 
  85. Ali hudič obstaja? 12.08.2026 7min

  Srečanje Jezusa s Kanaanko razodeva moč vztrajne vere, ki premaga predsodke in ovire. Žena kljub zavrnitvi zaupa, da lahko Jezus osvobodi njeno hčer, zato jo pohvali zaradi njene velike vere. Evangelij hkrati odpira vprašanje zla in duhovne obsedenosti. Cerkev pri tem razlikuje med psihičnimi boleznimi in duhovnimi težavami: najprej je treba preveriti medicinske in psihološke vzroke, šele nato razmišljati o eksorcizmu. Ta ni nasilje nad človekom, temveč molitev za njegovo osvoboditev. Krščanska vera priznava obstoj hudega duha, vendar poudarja, da njegova moč nikoli ni enaka Božji. Končno sporočilo evangelija je zato sporočilo upanja: nobeno zlo ni močnejše od Boga, človek pa se mu približuje z vero, molitvijo in vztrajnim zaupanjem.Vabljeni k poslušanju.
• 
  84. Bodi pogumen, ne boj se! 05.08.2026 6min

  Jezusova hoja po razburkanem jezeru razodeva njegovo božansko moč nad naravo, hkrati pa govori tudi o viharjih v človekovi notranjosti. Naš čoln je naš notranji svet, v katerem se skozi življenje kopičijo strahovi, rane, razočaranja in nemir. Dokler zaupamo le svojim močem, nas lahko valovi hitro preplavijo. Ko pa v svoj čoln sprejmemo Jezusa in mu dovolimo, da postane središče našega življenja, se vihar začne umirjati. Ključno vprašanje evangelija je zato, ali res verjamemo, da Bog lahko deluje tudi v naših osebnih stiskah. Tudi nam govori: »Bodi pogumen, ne boj se!«Vabljeni k poslušanju in deljenju.
• 
  83. Katere množice se nam smilijo? 01.08.2026 7min

  Jezusova pomnožitev kruha razodeva, da Bog odgovarja tako na telesno kot na duhovno lakoto človeka. Danes so v zahodnem svetu osnovne materialne potrebe večinoma bolje preskrbljene, vse izrazitejša pa je lakota po smislu, notranjem miru, povezanosti, ozdravljenju in presežnem. Ljudje odgovore pogosto iščejo v meditaciji, čuječnosti, jogi, naravi, romanjih ali različnih oblikah samoodreševanja. Cerkev zato ne more zgolj ohranjati obstoječih struktur in ponujati zakramentov, ampak mora prepoznati resnična hrepenenja sodobnega človeka ter mu ponuditi osebno, izkustveno in življenjsko krščansko duhovnost. Ključno vprašanje je: katere množice se danes smilijo nam in kako bomo odgovorili na njihovo duhovno lakoto?Prisluhnite epizodi.
• 
  82. Tri prilike 26.07.2026 8min

  Matejeve prilike o Božjem kraljestvu razkrivajo, da to ni le prihodnji nebeški dogodek, ampak resničnost, ki se začne uresničevati že v sedanjem življenju. Judje so Božje kraljestvo pričakovali predvsem kot zgodovinsko osvoboditev Izraela in vzpostavitev Božje vladavine nad svetom. Jezus to pričakovanje preseže in pokaže, da Božje kraljestvo raste po njegovem delovanju, spreobrnjenju človeka ter življenju po evangeliju. Njegova polnost se bo razodela ob Kristusovem drugem prihodu, ko bo Bog dokončno razsodil med dobrim in zlim. Božje kraljestvo je zato predvsem način življenja, mišljenja in delovanja po Božji volji že tukaj in zdaj.Vabljeni k poslušanju.
• 
  81. Ljulka – kaj je to? 25.07.2026 9min

  Prilika o pšenici in ljulki uči, da dobro in zlo rasteta skupaj ter da je za njuno pravo razločevanje potreben čas in potrpežljivost. Ljulka ponazarja zlo, ki se pogosto sprva kaže kot nekaj privlačnega in koristnega, svoj pravi obraz pa razkrije šele pozneje. Jezus opozarja, naj končne sodbe ne prehitevamo, saj ta pripada Bogu. Prilika velja za osebno duhovno življenje, za življenje Cerkve in za celotno družbo, kjer popolne čistosti ni mogoče doseči z izključevanjem. Božje kraljestvo raste tam, kjer človek potrpežljivo neguje dobro in zaupa Božji modrosti.Vabljeni k poslušanju.
• 
  80. Mi smo pot, kamen in trnje 11.07.2026 9min

  Jezus je Božje kraljestvo oznanjal s prilikami in simboli, ki izhajajo iz vsakdanjega življenja in so razumljivi vsakemu človeku. Prilika o sejalcu razkriva različne načine, kako ljudje sprejemamo Božjo besedo: lahko ostane na površini, usahne ali pa obrodi bogat sad. Rodovitnost je odvisna od odprtosti srca in pripravljenosti za spremembo življenja. Bog kljub različnim odzivom ne preneha sejati svoje besede in zaupati človeku. Vsak izmed nas je povabljen, da postane rodovitna zemlja, na kateri Božja beseda obrodi sad ljubezni, ustvarjalnosti in novega življenja.Vabljeni k poslušanju in deljenju podcasta Nebeški WiFi.
• 
  79. Sv. brata Ciril in Metod – zavetnika Evrope 03.07.2026 11min

  Evropska zavetnika sv. Ciril in Metod sta bila razglašena za sozavetnika Evrope z okrožnico Janeza Pavla II. leta 1985, v času pomembnih zgodovinskih in cerkvenih obletnic. Papež je želel poudariti pomen vzhodnega in zahodnega dela Evrope ter nujnost dialoga med kulturami, narodi in Cerkvami. Njuna dediščina evangelizacije v domačem jeziku ostaja temelj za razumevanje identitete, kulture in bogoslužja slovanskih narodov. Žal so danes ekumenski in mednarodni odnosi pogosto oteženi zaradi vojn, političnih delitev in globalizacijskih pritiskov na jezike in kulture. Zato ostaja spomin na Cirila in Metoda, apostola Slovanov, klic k edinosti, spoštovanju različnosti ter k skupni evropski prihodnosti, utemeljeni na veri in človekovem dostojanstvu.Vabljeni k poslušanju.
• 
  78. Ali Jezus vihti meč? 25.06.2026 8min

  Jezusov govor o meču ne pomeni poziva k nasilju, temveč opozarja, da zahteva njegovo oznanilo od ljudi jasno odločitev. Njegov prihod je prinesel delitve med tistimi, ki so ga sprejeli, in tistimi, ki so ga zavrnili, celo znotraj družine in naroda. Odločitev za Jezusa je spremenila predstavo o Bogu, ki se je v njem učlovečil, in o Odrešeniku, ki ne rešuje z močjo orožja, ampak z  darovanjem samega sebe. Kristjan je zato poklican k življenju služenja, samopodarjanja in skrbi za druge. Meč, o katerem govori Jezus, je podoba odločitve, ki prereže stare načine mišljenja in usmeri človeka na pot evangelija.Vabljeni k poslušanju.
• 
  77. Koga se moramo bati 20.06.2026 8min

  Današnji evangelij nas uči, da smo v Božjih rokah in da nas Bog ne zapusti niti v trpljenju, nasilju ali smrti. Jezus pripravlja svoje učence na nasprotovanje, saj zvestoba Bogu pogosto prinaša preizkušnje. Večja nevarnost od telesne smrti je izguba duše zaradi oddaljitve od Boga in sodelovanja z zlom. Kristjan je poklican, da varuje človekovo dostojanstvo ter zavrača vse oblike nasilja, izkoriščanja in poniževanja človeka. Prava vera ni le zasebna zadeva, ampak se kaže tudi v javnem pričevanju za Kristusa in v življenju po evangeliju.Vabljeni k poslušanju in deljenju.
• 
  76. Kdo lahko ozdravlja in obuja od mrtvih? 10.06.2026 10min

  Jezus je apostole izbral iz zelo različnih družbenih, političnih in verskih okolij ter jih povezal v skupnost, katere skupno poslanstvo je oznanjanje Božjega kraljestva.  Ljudje so po Jezusovih besedah kakor ovce brez pastirja, zato so apostoli poklicani, da jim pomagajo pri njihovih telesnih, duševnih in duhovnih stiskah.  Poslanstvo kristjanov danes ni predvsem v čudežih, temveč v »terapiji« človeka v celoti – telesa, duše in duha ter v spremljanju bolnih, ranjenih in zasvojenih.  Izganjanje hudega in duhovno zdravljenje ostajata del cerkvenega poslanstva, vendar pod odgovornim vodstvom in pooblastilom Cerkve.  Tudi danes je »žetev velika, delavcev pa malo«; sodobni človek potrebuje smisel, odnose in duhovno globino, zato so kristjani poklicani, da sredi digitalne dobe pričujejo za pristno človeškost in Božje kraljestvo.Vabljeni k poslušanju in deljenju!
• 
  75. Abraham, model očetovstva 06.06.2026 9min

  Abraham je v Svetem pismu predstavljen kot oče vere in zgled očetovstva, ki svoje življenje gradi na zaupanju v Boga.  Bog ga vodi skozi številne preizkušnje, povezane s potomstvom, premoženjem in vero, pri čemer Abraham ostaja zvest Božjim obljubam.  V odnosu do Lota pokaže velikodušnost, mir in skrb za brata, namesto tekmovalnosti in sebičnosti.  Največjo vero izkaže ob rojstvu Izaka in nato v pripravljenosti, da ga izroči Bogu, saj priznava Boga kot edinega Gospodarja življenja.  Zaradi svoje vere postane Abraham vzor vsem verujočim in podoba očetovstva, ki temelji na služenju življenju, ne na oblasti.Vabljeni k poslušanju!
• 
  74. V Sveti Trojici skriti človek 30.05.2026 8min

  Praznik Svete Trojice razodeva krščansko vero v enega Boga v treh osebah – Očeta, Sina in Svetega Duha – kot občestvo ljubezni in odnosov.  Človek je ustvarjen po podobi troedinega Boga, zato je poklican v odnose, ljubezen in darovanje samega sebe.  Božja svoboda ni egoizem, ampak odprtost za drugega in pripravljenost na ljubeče podarjanje.  Papež Leon XIV. poudarja, da sta moški in ženska ustvarjena za občestvo, rodovitnost in življenje.  V času digitalne kulture in umetne inteligence ostajajo ljubezen, odnosi in človeška bližina nenadomestljivo jedro človekovega dostojanstva.Vabljeni k poslušanju!
• 
  73. Karizmatičnost 21.05.2026 11min

  Komentar razlaga pomen karizem kot darov Svetega Duha, ki gradijo Cerkev in služijo skupnosti. Poudarja razliko med sodobnim razumevanjem karizmatičnosti (npr. vplivneži) in krščanskim pojmovanjem, ki je usmerjeno k Bogu.  Po drugem vatikanskem koncilu so se pojavila številna gibanja, ki poudarjajo različne karizme v Cerkvi. Karizme niso nadnaravni čudeži, temveč preseganje običajnega, ki ljudi usmerja k veri in občestvu. Vsak kristjan prejme svojo karizmo, ki jo je treba odkriti in uporabljati za dobro skupnosti, ne za lastno korist.Prijetno poslušanje in deljenje vsebine.
• 
  72. Ljubim, torej sem! 17.05.2026 9min

  Kristjani niso poklicani k umiku s sveta, temveč k delovanju v njem, ob varstvu resnice, ki prihaja od Boga.  Sodobna sredstva družbenega obveščanja imajo izjemen vpliv na človeka in oblikovanje novih generacij, pogosto bolj kot tradicionalne avtoritete.  Digitalna tehnologija spreminja način mišljenja, zmanjšuje analitičnost ter povečuje možnost manipulacije in socialne izolacije.  Kljub izzivom tehnološki napredek sam po sebi ni slab, vendar zahteva celosten pogled na človeka kot kompleksno bitje. Temeljni odgovor na sodobne izzive je v resnici odgovor o človeku, ki se uresničuje v ljubezni do Boga in bližnjega.Vabljeni k poslušanju in deljenju!
• 
  71. "Samo ti!" 09.05.2026 11min

  V komentarju razmišljamo o ljubezni kot pogosto zlorabljenem, a hkrati temeljnem pojmu, ki oblikuje človekovo identiteto v odnosu do drugega.  Ljubezni ni mogoče ukazati, saj gre za svoboden in notranji odnos, tudi v odnosu do Boga. Svetopisemska zapoved ljubezni je predstavljena kot modro usmerjanje, ne kot tog predpis. Zvestoba enemu Bogu in enemu partnerju je osrednja za razumevanje ljubezni in osebe v bibličnem kontekstu.  Ljubezen združuje lepoto in trpljenje ter hkrati pomeni prejemanje in darovanje v odnosu do Boga in ljudi.Vabljeni k poslušanju.
• 
  70. Božja resnica ni znanstvena resnica 02.05.2026 8min

  Evangelist Janez poudarja resnico kot osrednji pojem, ki se v polnosti razodeva v Jezusu kot »poti, resnici in življenju«.  Pilatovo vprašanje, »kaj je resnica«, izraža trajno človeško iskanje, ki ga sodobni človek pogosto usmerja v znanost.  Sveto pismo razume resnico drugače kot znanost: ne kot preverljivo dejstvo, temveč kot Božje odrešujoče delovanje.  Resnica ni stvar ali ideja, ampak oseba – Bog, ki se razodeva v Jezusu Kristusu. Človek lahko to resnico doseže le z osebno vero in s predanostjo, ki vodita v večno življenje.Naročite se na resnico. In naročite se na Nebeški WiFi.
• 
  69. Jezus kot primer dobrega voditelja 25.04.2026 12min

  Evangelist Janez govori o Jezusu kot vratih in dobrem pastirju, kar sodobnemu človeku ni več samoumevno.  Vrata simbolizirajo varnost in pot do Boga, pri čemer Jezus sebe predstavi kot edino pot do Božje skrivnosti.  Podoba pastirja kaže na Boga, ki skrbi za vsakega posameznika in ga vodi v polnost življenja.  Dober pastir pozna svoje ovce, jih kliče po imenu, jih posluša in jih ne zapusti  v nevarnosti.  Te lastnosti so tudi zgled za vsakega voditelja, ki mora graditi odnose zaupanja, poslušanja in ljubezni.Vabljeni k sledenju in poslušanju!
• 
  68. Dve poti spoznavanja Boga 18.04.2026 11min

  Jezus se po vstajenju prikazuje učencem, vendar ga sprva ne prepoznajo, saj je njegova navzočnost drugačna kot prej.  Zgodba o učencih na poti v Emavs ponazarja človeška razočaranja, pomisleke in iskanje odgovorov na nadnaravne dogodke.  Jezus jima postopoma razodeva pomen svojega trpljenja skozi razlago Svetega pisma SZ, kar jima povrne upanje.  Prepoznata ga šele pri lomljenju kruha, kar kaže na njegovo navzočnost v Božji besedi in evharistiji.  Sporočilo Emavsa vabi k odkrivanju Boga skozi Sveto pismo in zakramente, še posebej sveto evharistijo. To sta dve poti, ki jih je zapustila prva Cerkev vsem dedičem v veri.Povežite se na Nebeški WiFi.
• 
  67. Dvomim, torej sem! 10.04.2026 10min

  Apostol Tomaž s svojim dvomom simbolizira sodobni ateizem in agnosticizem, ki sta močno zaznamovala zadnja stoletja.  Mlajše generacije pogosto zavračajo vero brez poglobljenega razmisleka, kar izhaja tudi iz vzgoje, ki vero postavlja kot nepomembno izbiro.  Različni filozofi so vero kritizirali kot projekcijo človeka, orodje oblasti, neracionalno ali oviro svobodi.  Tomažev dvom odraža sodobni individualizem, ki zavrača skupnostno pričevanje in išče osebno izkušnjo resnice.  Besedilo poudarja, da vera temelji na živem pričevanju in osebnem srečanju z Jezusom, ki presega dvom in vodi k izpovedi vere.Vabljeni k poslušanju!
• 
  66. Žene oznanjevalke Vstalega 01.04.2026 10min

  Matejev opis vstajenja poudarja kozmično razsežnost dogodka: potres, angel in prazen grob kažejo, da vstajenje ni le zgodovinski, ampak stvarstveni preobrat.  Žene so prve prišle h grobu, prve prejele angelovo oznanilo in prve srečale vstalega Jezusa, zato postanejo prve oznanjevalke vstajenja.  Vstajenje tudi napoveduje prihodnjo preobrazbo celotnega stvarstva in vstajenje človeškega telesa, ne le duše.   Po mislih Anselma Grüna se vstajenjska izkušnja kaže tudi kot notranja osvoboditev človeka od bremen in blokad.  Evangeljski poudarek na ženah odpira v Katoliški cerkvi dilemo večje uravnoteženosti moških in žensk pri oznanjevanju.Pomagajte nam širiti Besedo tako, da delite Nebeški WiFi.