Zelena luč

Episoder

• Urbanist Carlos Moreno pariške četrti spreminja v 15-minutna mesta 01.06.2026 22min

  Na krilih obljub na županskih volitvah, da bo Pariz postal bolj prijazen prebivalcem kot avtomobilom, je socialistka Anne Hidalgo v svojem prvem mandatu napovedala vojno avtomobilom. V drugem mandatu je v sodelovanju z urbanistom Carlosom Morenom šla še korak naprej in začela uresničevati koncept "15-minutnega mesta", torej mesta, kjer je za vsakega prebivalca šola, služba, trgovina, park, gledališče ali zdravnik od doma dosegljiv peš ali s kolesom v največ četrt ure. Ta revolucionaren koncept ljudem vrača čas, ki ga sicer izgubijo v prometu, vsakodnevno življenje pa premika bližje domu in skupnosti, manjša odvisnost od avtomobilov pa prinaša čistejši zrak, varnejše ulice in kakovostnejše življenje. Temelji na zavedanju, da prihodnost mest ni v širjenju cest, ampak v približevanju življenja ljudem. V Zeleni luči se pogovorimo z avtorjem tega koncepta, hkrati pa na terenu preverimo, kako so ga sprejeli prebivalci.  Sogovorniki: Carlos Moreno, kolumbijsko-francoski urbanist, avtor koncepta 15-minutnega mesta Valentin Carraud, sociolog in doktorski študent urbanizma Christopher Najdovski, nekdanji podžupan Pariza Zapiski:  Prvi del reportaže iz Pariza - prometna revolucija Intervju z legendarnim urbanistom Janom Gehlom v Zeleni luči Carlos Moreno Za predloge in pripombe: jan.grilc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. 
• Pariz je doživel dramatično prometno preobrazbo v rekordnem času 25.05.2026 23min

  V samo dvanajstih letih se je Paris iz enega najbolj prometno obremenjenih evropskih mest preobrazil v sodobno kolesarjem in pešcem prijazno mesto. Pod vodstvom županje Anne Hidalgo je mesto zgradilo zavidanja vredno kolesarsko infrastrukturo na cestah, ki so se dušile v avtomobilskem prometu, številne so tudi zaprli, razširili so pločnike, uvedli številne peš cone ter ozelenili asfaltna parkirišča in trge. V zelo kratkem času so zmanjšali promet, hrup in onesnaženost zraka. Pariz zato danes velja za mesto, ki mu je uspel skorajda čudežen urbanistični preobrat in je postal zgled številnim mestom v Evropi. Sogovorniki: Andrej Bernik, arhitekt in soustanovitelj biroja Fieldwork Christopher Najdovski, nekdanji podžupan Pariza Corentin Roudaut, kolesarski aktivist iz organizacije Parise en Selle Valentin Carraud, sociolog in doktorski študent urbanizma na Sorboni Marie Wehner, članica kolesarske organizacije Collectif Vélo Île-de-France Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
• Najboljši pomočnik slepim in slabovidnim na poti še vedno ostaja človek 18.05.2026 19min

  Ste že kdaj razmišljali, kako prečkati križišče brez pogleda na semafor? Kako na avtobusni postaji ugotoviti, kateri avtobus prihaja, ali pa poiskati vhod v stavbo brez vizualnih oznak? Za slepe in slabovidne so to vsakodnevne situacije, pri katerih se morajo zanašati na zvok, tip in dobro poznavanje prostora. Taktilne oznake, zvočni semaforji in napovedi na avtobusih niso pomembni le za samostojnost slepih in slabovidnih, ampak pogosto pomagajo tudi starejšim, otrokom in drugim uporabnikom javnega prostora. V Zeleni luči zato preverjamo, kako dostopna je prometna infrastruktura za slepe in slabovidne ter zakaj dobro prilagojen prostor koristi vsem.Gosta: Sabina Dermota, uporabnica psa vodiča Tomaž Wraber, upokojenec in nekdanji član Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije
• Kako so v Oslu vsem prebivalcem zagotovili električno mobilnost 11.05.2026 23min

  Zelena luč se spet odpravlja ne teren, tokratna destinacija je prestolnica električne mobilnosti Oslo. V prvih mesecih letošnjega leta je bilo kar 97 odstotkov prodanih avtomobilov v norveški prestolnici električnih. Hkrati tam elektrika poganja tudi kombije, tovornjake, ladje in celo gradbeno opremo. Polnilnice lahko opazimo povsod, tudi prometna pravila in finančne spodbude dajejo prednost električnim vozilom. A Oslo je moralo premagati veliko visokih preprek, da so prišli do takega ekosistema. Kako denimo zagotoviti polnjenje avtomobilov za prebivalce blokov? Kako zagotoviti dovolj električne energije na pravih lokacijah? Predvsem pa nas bo v Zeleni luči zanimalo, kaj se lahko iz njihovih izkušenj naučimo tudi v Sloveniji. Oslo je obiskal Luka Hvalc. Gosta: Sture Portvik, vodja elektromobilnosti pri Mestni občini Oslo Henrik Gudmundsson, Concito Zapiski: Okoljska agencija v Oslu Norveška zveza lastnikov električnih avtomobilov Norveška strategija polnilnic Zakonodaja glede umeščanja polnilnic v blokovka naselja Henrik Gudmundsson o razogljičenju logistike Reportaži v Zeleni luči iz Barcelone in Københavna Poteka akcija za spodbujanje kolesarjenja Polni zagona Za vprašanja in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
• David Sim pojasni, kako mesto lahko postane mehko 04.05.2026 19min

  David Sim je škotski arhitekt in urbanist, ki večino življenja živi in dela na Danskem. Tja se je preselil po tem, ko je na univerzi poslušal predavanje legendarnega danskega urbanista Jana Gehla, ki je pozneje postal njegov mentor. Pred kratkim je tudi v slovenščini izšla Simova knjiga Mehka mesta, v kateri razmišlja o oblikovanju javnih prostorov po človeški meri. V Zeleni luči razlaga, zakaj meni, da moramo začeti urejati drugačne trge in ulice, ki temeljijo na štirih enostavnih načelih: manjše, nižje, počasneje, preprostejše. Taka mesta, pravi, lahko ponudijo protistrup za prehiter in obremenjujoč način sodobnega življenja. V oddaji pa spoznamo še zgodbo o trdih pristankih na ljubljanskih kolesarskih stezah. Gost: David Sim, arhitekt in urbanist Zapiski: Knjiga Mehko mesto Portret Jana Gehla v Zeleni luči Reportaža iz Københavna o učinkoviti kolesarski infrastrukturi Zelena luč o analiziranju slovenskih kolesarskih stez Za predloge in pripombe: jan.grilc@rtvslo.si
• Na obisku pri legendarnem danskem urbanistu Janu Gehlu 27.04.2026 18min

  Kam se raje usedete - na klop, ki stoji sredi odprtega travnika brez sence, ali na zid, obdan z zelenjem, v kotu majhnega trga, kjer se zadržuje veliko ljudi? To se je v začetku svoje kariere vprašal Jan Gehl, danski urbanist, ki je zaslovel s svojim preučevanje gibanja ljudi po odprtih javnih prostorih v mestih. Njegove ideje in pristopi so zato v središče razmišljanja o mestih postavili ljudi, naše potrebe po intimnosti in udobju, poskušal je spremeniti modernistično logiko oblikovanja mest po meri avtomobilov. Med obiskom v njegovem domu v prijetnem kobenhavnskem predmestju je za Zeleno luč pojasnil načela oblikovanja kakovostnih javnih prostorov, izkušnje, ki jih je zbral med delom po vsem svetu, in celo to, kaj se je o ulicah in trgih naučil med igranjem trombona v ulični jazz skupini.Gost: Jan Gehl, danski urbanist Zapiski: Gehl People Knjiga Mesta za ljudi Knjiga Life between buildings Prvi del reportaže iz Københavna - o učinkoviti kolesarski infrastrukturi Za predloge in pripombe: jan.grilc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
• København pokaže, kako ustvariti dobro kolesarsko okolje 20.04.2026 30min

  V Københavnu dve tretjini prebivalcev kolesarita vsak dan. Ne zaradi tako zelo lepega vremena, tudi letni časi jih ne zmotijo, h kolesarjenju jih spodbujata predvsem dobro urejena kolesarska infrastruktura in dejstvo, da je kolo najenostavnejši in najhitrejši način prevoza v mestu. Kamor koli se obrneš, vidiš na stotine koles, ki se vozijo po vrhunsko urejenem in označenem sistemu kolesarskih stez, na vsakih nekaj metrov je postavljeno stojalo za kolesa, table označujejo, koliko minut traja kolesarjenje do različnih točk v mestu. Kako torej ustvariti tak sistem? Je za spodbudo h kolesarjenju dovolj le urejena infrastruktura ali tudi premik v glavah? Zelena luč se je odpravila v dansko prestolnico preveriti, kako se je treba lotiti urejanja mesta za kolesarje.Gosti: Thomas Krag, Dansko kolesarsko veleposlaništvo Henrik Gudmundsson, Organizacija CONCITO Jan Gehl, legendarni urbanist in arhitekt Zapiski: Kolesarske “superpoti” v Københavnu Dansko kolesarsko veleposlaništvo - rešitve za spodbujanje kolesarjenja Organizacija CONCITO Mestne strategije za razvoj kolesarske infrastrukture Poslušajte tudi: Barcelona - mesto, v katerem je pešec car Za komentarje in vprašanja: jan.grilc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
• Novi slovenski aplikaciji za boljšo in cenejšo mobilnost 13.04.2026 22min

  Zelo pomemben del našega premikanja so informacije. Povedano povsem enostavno - če ne vemo, kakšne možnosti za prevoz imamo na voljo, težko sprejmemo dobro odločitev. V Sloveniji sta v zadnjih tednih zaživeli dve aplikaciji, ki problem informiranosti potnikov rešujeta vsaka na svoj način. KamKam je nova aplikacija za deljenje prevozov, ki skuša na čim lažji način povezati voznike, ki imajo v avtu proste sedeže, s potniki, ki se odpravljajo v isto smer. Avtorji so vse procese dogovarjanja skušali skrajno poenostaviti. Aplikacija Zenpre pa na težave z mobilnostjo pogleda z druge strani - prek izdelave osebnih mobilnostnih načrtov skuša zmanjšati prevozno revščino v Sloveniji. V Zeleni luči se z avtorji aplikacij pogovorimo o koristih, ki jih prinašata za potnike.Gosta: Nejc Černilogar, razvijalec in del ekipe aplikacije KamKam Katjuša Šavc, okoljevarstvena organizacija Focus Zapiski: Aplikacija KamKam Aplikacija Zenpre Nočna izmena: Delo strojevodje tovornega vlaka Ob osmih na Prvem: Urban Jeriha o parkirnih politikah Preverjanje motorističnih spretnosti na Vranskem - Val 202, 22. aprila Za komentarje in predloge: jan.grilc@rtvslo.si
• Vojne se danes bijejo za nadzor nad oskrbovalnimi verigami 30.03.2026 26min

  Najpomembnejše svetovne oskrbovalne poti niso več nedotakljive, kot se je zdelo v zadnjih nekaj desetletjih. Morske ožine, prek katerih poteka velik del svetovne trgovine, so spet postale svetovne vroče točke: zaprtje Hormuške ožine zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran, hutijevski napadi na ladje v Rdečem morju, napadi piratov na trgovske ladje … Vse to zmanjšuje zanesljivost oskrbovalnih verig in prinaša višje cene izdelkov za potrošnike na vseh koncih sveta. A koliko sploh vemo o tem, od kod prihajajo surovine in sestavine, ki jih potrebujemo za normalno delovanje naših družb? Zakaj postaja vse bolj pomembno, da poznamo svoje oskrbovalne verige in skušamo zmanjšati tveganja? O tem v Zeleni luči razmišljamo s sodelavci Fakultete za logistiko v Celju, ki preučujejo vpliv geopolitičnih spopadov na svetovne trgovinske poti.Gosti: dr. Matevž Obrecht, dr. Marina Nikšić, dr. Maja Rosi - Fakulteta za logistiko UM Zapiski: Uvod v odpornost oskrbovalnih verig Nevarno nepoznavanje svojih oskrbovalnih verig Posledice pandemije za globalne oskrbovalne verige Posledice zaprtja Hormuške ožine Nova svilna pot Geopolitika Perzijskega zaliva v Globusu Za komentarje in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si
• Igrive aktivistične intervencije za resnične spremembe v mestu 23.03.2026 15min

  Mnoge mestne oblasti se sprememb v mobilnosti lotevajo s tresočo roko, saj se bojijo morebitnih negativnih posledic na volitvah. Kaj pa če prebivalci mesta želijo odločnejše ukrepanje in hitrejše spremembe? Kateri so učinkoviti načini, da oblast prisilijo k ukrepanju? V Zeleni luči spoznamo dve zgodbi aktivistov, ki so s svojimi domišljenimi akcijami uspeli doseči premike. V Berlinu je skupna organizacij uspešno organizirala “kolesarski” referendum in s tem dosegla, da so zahteve za boljšo infrastrukturo zapisali v zakonodajo, od takrat naprej pa spodbuja nadaljnje spremembe v mestni mobilnosti. Na Dunaju pa se je koalicija aktivistov povezala v platformo Wir machen Wien, ki je z igrivimi intervencijami v javnem prostoru dosegla podporo javnosti in mestnih politikov za mobilnostne spremembe. Kaj se torej lahko naučimo iz njihovih izkušenj, kako prisiliti oblasti k ukrepanju?Gostji: Barbara Laa, platforma Wir machen Wien Valentina Haas, Changing Cities Berlin Zapiski: Changing Cities Berlin Wir machen Wien Kampanja Platz für Wien Kolesarski referendum Prostorož Zelena luč: Reportaža o spreminjanju javnih prostorov v Barceloni Za komentarje in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si
• Volivci želijo pogovor o prometu, stranke pa ga odrivajo vstran 16.03.2026 27min

  V Sloveniji imamo težave s prometom vsi, pa če sta avtomobilist, kolesar, pešec ali potnik. Promet vsakodnevno vpliva na naša življenja, od njega je odvisna kakovost življenja in tudi premoženjsko stanje. Zaradi težav z mobilnostjo je petina prebivalcev živčnih in razdraženih, vsakemu desetemu pa jemljejo energijo za delo in učenje. Zakaj je promet torej v predvolilnem času skorajda neopazna tema? Po javnomnenjskih raziskavah je za volivce pomembno področje, od strank tudi pričakujejo načrte in mnenja o aktualnem stanju, a politiki se tej tem raje izogibajo in je ne postavljajo v prvi plan. Je promet postal tako strupena tema, da se ga politiki raje sploh ne dotikajo več? V Zeleni luči razmišljamo z raziskovalci javnega mnenja in mobilnosti, seveda pa tudi z volivci z različnih koncev Slovenije. Gosti: Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta Mediana Andrej Brglez, raziskovalec mobilnosti Jonas Sonnenschein, Umanotera volivci z različnih koncev Slovenije Za vaše komentarje in mnenja: jan.grilc@rtvslo.si
• Kako bi lahko barcelonske ideje uporabili tudi v slovenskih krajih 09.03.2026 23min

  V Zeleni luči nadaljujemo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v Barceloni. V prvem delu smo spoznali idejo superotokov, zdaj pa se odpravimo na sprehod po enem izmed njih. Vodil nas bo mednarodno priznani raziskovalec urbanizma Tom Rye, ki že več let živi v tako imenovanem superotoku Horta ob severnih obronkih mesta. Ta četrt je zelo podobna tudi slovenskim mestom, zato lahko na praktičnem primeru ugotovimo, na kakšen način zapirati ulice za promet, da bodo prebivalci z ukrepi čim bolj zadovoljni. Spoznamo tudi raziskovalce in mestne planerje, ki bodo razmislili o uspehih in napakah, ki so jih naredili v Barceloni. Povezava do prvega dela oddaje Gosti: prof. Tom Rye, urbanist in raziskovalec mobilnosti dr. Samuel Nello Deakin, urbanist, Barcelonska avtonomna univerza dr. Oriol Marquet, geograf, Barcelonska avtonomna univerza Ariadna Miquel, arhitektka in urbanistka, ki vodi Urad za urbano strategijo in urbano ekologijo pri barcelonski mestni administraciji Zapiski: Soseska Horta Rezultati preureditve in vplivi na zdravje Raziskava o političnih posledicah zapiranja cest za avtomobilski promet Raziskava o odnosu prebivalcev do uvedenih sprememb prof. Tom Rye v Zeleni luči Za zgodbe in pripombe: jan.grilc@rtvslo.si   Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
• Barcelona - mesto, v katerem je pešec car 02.03.2026 31min

  Prvi del: Življenje in smrt ideje “superbloka” V Zeleni luči začenjamo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v tujini. Obiskali bomo nekaj evropskih mest, ki nam lahko pokažejo pot naprej in obenem opozorijo na pomembne izkušnje. V Barceloni nas je zanimalo, kako zapirati ulice za motorni promet. Eno najgosteje naseljenih mest v Evropi namreč v zadnjem desetletju avtomobile umika iz posameznih ulic in celih mestnih četrti, izpraznjeni prostor pa preuredijo v parke in sprehajalne površine, namenjene okoliškim prebivalcem. Kako vodijo aktivno politiko dajanja prednosti pešcem in kolesarjem, kako zagotovijo podporo lokalnih prebivalcev in kakšne so (tudi politične) posledice urejanja urbanih območij brez avtomobilov? V Zeleni luči spoznamo strokovnjake in prebivalce, odpravimo pa se tudi na izlet po “superbloku” in skupinsko kolesarjenje z otroki v šolo. Povezava do drugega dela oddaje Gosti: Ian Pol, Genis Dominguez in Mirella Bosch, soorganizatorji BiciBusa dr. Oriol Marquet, geograf, Barcelonska avtonomna univerza Ariadna Miquel, arhitektka in urbanistka, ki vodi Urad za urbano strategijo in urbano ekologijo pri barcelonski mestni administraciji dr. Samuel Nello Deakin, urbanist, Barcelonska avtonomna univerza prof. Tom Rye, urbanist in raziskovalec mobilnosti Zapiski: BiciBus - gradiva o projektu Superbloki - javni program O razvoju superblokov Raziskava o političnih posledicah zapiranja cest za avtomobilski promet Raziskava o odnosu prebivalcev do uvedenih sprememb prof. Tom Rye v Zeleni luči Za komentarje in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si   Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
• Kako (ne)varne so kolesarske steze v slovenskih mestih 23.02.2026 15min

  Ko se peljete po kolesarski stezi, verjetno razmišljate o prometu, luknjah v asfaltu ali avtomobilih ob cesti. Vsaka kolesarska pot ima veliko lastnosti, ki vplivajo na varnost. Od širine in označb do križišč, ovir in preglednosti. Zato je AMZS skupaj s partnerji v petih slovenskih mestih ocenila 75 kilometrov kolesarske infrastrukture. Pri tem so uporabili posebno digitalno orodje, ki med vožnjo zajema geolocirane posnetke, nato pa vsakih nekaj metrov analizirali več kot 40 različnih atributov poti. V sodelovanju s španskim podjetjem Factual bodo do konca marca pripravili poglobljeno poročilo, ki bo podalo natančno oceno kolesarskih poti in bi v prihodnje lahko služilo kot temelj za obnove in načrtovanje varne kolesarske infrastrukture. Kako varne so torej prometne površine za kolesarje v Sloveniji?Gosta: Klemen Filipič, strokovni sodelavec za prometno varnost na AMZS Marc Figuls, direktor podjetja Factual Poslušajte tudi: Zelena luč: Onesnažen zrak ubija, promet pa je glavni vir vpliva na zdravje Zelena luč: Kako sploh najti kolesarske poti v Sloveniji Zelena luč: Zagon za kolesarjenje v službo Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si
• Kako so v Dolomitih uspeli povsem preoblikovati promet 16.02.2026 14min

  Te dni lahko uživamo v čudovitih prizorih italijanskih Alp na olimpijskih igrah. Ti prizori so nam znani tudi iz Slovenije - ozke alpske doline z majhnimi turističnimi vasicami, okrog pa pobočja in vrhovi, ki omogočajo rekreacijo poleti in pozimi.Obstaja pa ena velika razlika - na južnem Tirolskem so že pred leti naredili načrt za preoblikovanje prometa, ki turistom zdaj mogoča trajnostno prevažanje z javnimi prevoznimi sredstvi med različnimi turističnimi destinacijami in atrakcijami. Zato tokrat besedo v Zeleni luči prevzema naša olimpijska novinarska ekipa, ki je spoznala, kako so preuredili promet v Dolomitih, da ponuja zelo drugačno izkušnjo potovanja. Sogovornik je Daniel Alfrieder, podpredsednik avtonomne pokrajine Južna Tirolska in minister, zadolžen tudi za mobilnost.
• Avtomobilske baterije povzročajo opustošenje na globalnem jugu 09.02.2026 22min

  Zeleni prehod v prometu pogosto povezujemo predvsem z elektrifikacijo vozil - pa je res tako enostavno? Bo to rešitev za vse okoljske težave, ki jih povzroča motorni promet? Tudi elektrifikacija avtomobilov s seboj prinaša nevarnosti. Večina kritičnih surovin za izdelavo avtomobilskih baterij prihaja iz držav globalnega juga. Pridobivamo jih v rudnikih, ki so pogosto nevarni za zdravje ljudi, kjer so kršitve človekovih pravic vsakodnevne in kjer rudarjenje zastruplja vodo in naravo. Glede na to, da se bodo potrebe po teh surovinah še vsaj desetletje povečevale, se moramo vprašati - kaj lahko naredimo, da zmanjšamo okoljske posledice pridobivanja teh surovin? Je elektrifikacija še prava smer razvoja prometa?Gostja: Elena Lunder, okoljevarstvena organizacija Focus Zapiski: Publikacija o dobavni verigi baterij Poglobljena mednarodna raziskava SOMO Nedavna nesreča v Kongu Načrtovani rudnik litija v Srbiji Za mnenja in priporočila: jan.grilc@rtvslo.si
• Prometne igrice igrajo se z nami, zakaj se jih ne bi igrali še sami 02.02.2026 20min

  Promet je lahko tudi igra in v igrah je lahko promet. Vsak izmed nas je najbrž že kdaj odigral kakšno divjo avtomobilsko dirko v računalniški igrici in verjetno se vsi lahko strinjamo, da so razburljive in zabavne. Računalniške igre z avtomobili so skoraj tako stare kot računalniki sami, a promet je skozi leta našel tudi drugačne poti v arkadne, računalniške in mobilne igrice. Ne le zaletavanje in zbijanje pešcev, tudi snovanje celih železniških omrežij in delujočih mest privablja ogromno igralcev po vsem svetu. Od začetnih z adrenalinom nabitih cestnih dirk smo prišli do izražanja posameznikove kreativnosti in simulacij povsem realnih mestnih okolij. S strokovnim sodelavcem Zelene luči dr. Markom Kovačem razmišljamo o privlačnosti prometa v virtualnem (in realnem) svetu, pa tudi o starih dobrih namiznih prometnih igrah, ki zahtevajo očesni stik med igralci in nam ponudijo vpogled v kompleksnost prometnih sistemov. Gost: dr. Marko Kovač, Center za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan Zapiski: SimCity Cities: Skylines Transport Fever Mini Metro Mini Motorways Subway Builder NIMBY Rails Traffic Simulation OpenTTD Simulation of Urban MObility (SUMO) Ticket to Ride Suburbia Age of Steam Za pripombe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si
• Ogledalo razvoja slovenskega prometa v zadnjih 20 letih 26.01.2026 21min

  Pred dvajsetimi leti se je skupina prometnih strokovnjakov zgrozila nad tem, kako je nastajal eden izmed prvih strateških prometnih dokumentov v Sloveniji. Za zaprtimi vrati, brez sodelovanja javnosti in stroke. Na vrata parlamenta so pribili svoje teze za trajnostni razvoj prometa in rojena je bila koalicija napredno razmišljujočih strokovnjakov, ki od takrat naprej spreminjajo slovenski prometni prostor. Po dveh desetletjih smo se v Zeleni luči pogovorili z njimi o tem, na katerih področjih smo v tem času napredovali in kje nazadovali, o političnem pomenu prometnih problematik in o poti v prihodnost, ki jo bodo v kratkem zaznamovale tudi volitve. Dodamo pa še novice o Društvu potnikov Slovenije, v katerega se že lahko včlanite. Gosti: Špela Berlot Veselko, koordinatorica KTPP prof. Matej Ogrin, eden izmed pobudnikov ustanovitve KTPP Marjeta Benčina, Focus Marko Peterlin, IPoP Matija Vene, Društvo potnikov Slovenije Zapiski: Koalicija za trajnostno prometno politiko Koncept novih linij LPP Zmaj Koncept taktnega voznega reda Marjeta Benčina o prevozni revščini Špela Berlot Veselko o onesnaženem zraku Društvo potnikov Slovenije Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si
• Zelene površine v mestih niso strošek, ampak dobra naložba 19.01.2026 16min

  Ko v mestu iščemo zavetje pred vremenom, se največkrat povsem podzavestno odločimo za drevo. In drevesa hkrati izboljšujejo kakovost zraka in uravnavajo lokalne temperature. Koristi zelenih površin v mestih so številne, hkrati pa z njimi lahko dosežemo rezultate, ki jih ne bi mogle zagotoviti niti drage moderne tehnologije. Zakaj se torej pri učinkovitem urejanju zelenih površin v mestih pogosto zatika? Zakaj države in mesta ne spoštujejo pravil, ki so jih sprejeli sami? Je urejanje novih zelenic velik strošek ali dolgoročna naložba, ki bo ublažila škodo vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov? V Zeleni luči se pogovorimo s tremi vrhunskimi tujimi strokovnjaki, ki razmišljajo o potrebi po rastlinah in pojasnjujejo nekaj primerov odličnih praks v Evropi. Gosti: dr. Mark J. Nieuwenhuijsen, ISGlobal Paola Lepori, ICLEI Europe Bo Vanbesien, mesto Roeselare, Belgija Zapiski: Primer ozelenjevanja površin v mestu Roeselare Primeri ukrepov v Utrechtu Zelena luč: V mestu vsako drevo šteje Zelena luč: Onesnažen zrak ubija, promet pa je glavni vir vpliva na zdravje Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si   * Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
• Novi direktor LPP-ja napoveduje velike spremembe 12.01.2026 25min

  Tokrat se v Zeleni luči vozimo z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa. LPP je namreč z novim letom dobil tudi novega direktorja. Vodenje je prevzel Rok Vihar, ki je že ob začetku petletnega mandata napovedal nekaj ambicioznih ciljev za spremembe. Pred LPP-jem je obdobje premikov, ki jih zahteva razogljičenje prometa, gradnja novega potniškega centra v središču Ljubljane in priložnost za drugačno zasnovo linij. Število potnikov se je po hudem, skoraj polovičnem upadu v času epidemije, spet vrnilo nazaj na predcovidno raven. Novi direktor pravi, da je prepričan, da bo čez pet let ljubljanski potniški promet v marsičem zelo drugačen.Gost: Rok Vihar, novi direktor Ljubljanskega potniškega prometa Zapiski: Kolumna Aleša Gabrijelčiča v Outsiderju: "LPP pred novimi izzivi" Kolumna Miloša Kosca v Delu: "Avtobusni potniki plačujejo, da stojijo na Bavarcu, zaprti v oglasna sporočila" Za komentarje in predloge: jan.grilc@rtvslo.si