Domovina.je

Episoder

• 
  Jan Zobec: SKOK je skok v prazen bazen (Odmev tedna, 25. 9. 2026) 25.09.2026 1t 52min

  V Odmevu tedna smo gostili Jana Zobca, glavna tema pa so bili seveda bližajoči se referendumi. Z njim se je pogovarjala Vida Petrovčič.Referendum o politični policiji, kot ga imenuje opozicija, je referendum, ki parlamentarni preiskovalni komisiji omogoča dostop do podatkov, ki se nanašajo na delovanje članov državnega zbora, da lahko v zvezi z njimi odgovarjajo javnosti. Povezovanje tega zakona s politično policijo ter omogočanjem dostopa do zasebnih podatkov navadnih državljanov Zobec označi za grdo zavajanje. Dodaja še, da je prejšnja vlada z zakonom onemogočila delovanje preiskovalnih komisij, kar je državnemu zboru odvzelo možnost samonadzora.Gledalce poziva, naj se o prispevku za RTV odločijo po svoji vesti in razumskem razmisleku, kar seveda velja za vse referendume. Vprašati se morajo, kakšno vlogo ima in kolikšen prispevek k dobri informiranosti naše javnosti zares proizvede RTV.Mineva 100 dni Janševe vlade. Zobec vlado ocenjuje pozitivno in kot njen najpomembnejši dosedanji ukrep izpostavi interventni zakon. Posebej zagovarja ukrepe za samostojne podjetnike, normirance, popoldanske s. p.-je, upokojence in spremembe, povezane z dolgotrajno oskrbo. Po njegovi interpretaciji gre predvsem za razbremenitve skupin, ki nikakor niso nujno premožne. Zato je izrazito kritičen do sindikatov, ki ukrepom nasprotujejo. Vabljeni k ogledu obseženega pogovora, ki zadeva tudi odnos Slovenije do Izraela in Palestine, Golobovo vlado v senci, ustavno obtožbo vlade, za katero si prizadeva opozicija in podobno.
• 
  Romana Skrinjar Alauf: Imela sem le še dva dneva življenja (Vroča tema, 23. 9. 2026) 23.09.2026 58min

  Tokratna Vroča tema je posvečena življenjski zgodbi Romane Skrinjar Alauf, bolnice s cirozo jeter.Odrasla je v tipični delavski družini, spomine na otroštvo pa opisuje kot prijetne. Pripoveduje o odločitvi s partnerjem za materinstvo, ki jo označi za najboljšo odločitev nasploh. Tako je postala mama hčerkama Danaji in Ronji.Prva simptoma bolezni sta bila utrujenost in napihnjenost, za pregled pa se je odločila relativno zgodaj, saj so bili simptomi zanjo precej nenavadni. Analiza krvi je nakazala na sum, samoplačniški pregled pa je pokazal cirozo jeter. Zdravnica ji je povedala, da je ob pravilni dieti možnih le še kakšnih pet do deset let življenja, če ne izvedejo transplantacije.Končna diagnoza je bil avtoimunski hepatitis, bolezen, ko telo zavrača lastni organ. Razloži postopek pridobivanja darovalca organa in pogoje, ki so za to potrebni. Pove pretresljivo dejstvo, da je dobila nova jetra, ko je imela le še približno dva dneva možnosti življenja s svojimi lastnimi.Vabljeni k ogledu pretresljivega pogovora, ki spomni na dragocenost daru življenja. Na koncu razloži tudi gensko prenosljivost te bolezni, zaskrbljujoče dejstvo pa je, da sta prenašalki tudi njeni hčerki, zato bodo njuni otroci deležni dodatne pozornosti s strani zdravstva.Pogovor je vodil Igor Gošte.
• 
  Dr. Leon Cizelj: Naša osnovna metoda je dvom (Vroča tema, 21. 9. 2026) 21.09.2026 2t 3min

  Institut Jožef Stefan (IJS), največja slovenska raziskovalna ustanova, letos praznuje 77 let, njegov raziskovalni reaktor TRIGA pa 60 let delovanja. Ob obletnicah smo v podkastu Vroča tema gostili direktorja inštituta prof. dr. Leona Cizlja. Govorili smo o tem, zakaj ima Slovenija znanstvenike svetovnega formata in hkrati sistem, ki jih duši z birokracijo, ali bomo za umetno inteligenco imeli dovolj elektrike in zakaj je poletna suša omejila delovanje Nuklearne elektrarne Krško (NEK).Prof. dr. Leon Cizelj je jedrski inženir, dolgoletni vodja Odseka za reaktorsko tehniko na IJS in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Inštitut vodi od julija 2025, s polnim mandatom je nastopil decembra istega leta. V letih 2022 in 2023 je vodil Evropsko jedrsko društvo (European Nuclear Society, ENS), bil pa je tudi član nadzornih svetov sistemskega operaterja prenosnega omrežja Eles, družbe GEN energija in Slovenskega državnega holdinga.Pogovor je vodil Tomaž Cuder.
• 
  BRIF #3: Svoboda v senci (19. 9. 2026) 19.09.2026 20min

  V tretji epizodi bosta Zala Klopčič in Tim Rauter naslovita nedavni napad z nožem, za katerega naj bi bil odgovoren neevropejec, in se ob tem vprašala, zakaj policija premalo poroča o tovrstnih incidentih. Poleg tega bosta komentirala novoustanovljeno »vlado v senci« Roberta Goloba, predlagano omejitev družbenih omrežij za otroke pod 13 let ter Janševo zavezo o krepitvi zasebnega sektorja na račun javne uprave.
• 
  Dr. Andrej, dr. Verena Perko: Na univerzi so mladi, ki se ne znajo izražati (Odmev tedna, 18. 9. 26) 18.09.2026 1t 7min

  V Odmevu tedna sta bila tokrat gosta psiholog dr. Andrej Perko in arheologinja ter strokovnjakinja za kulturno dediščino ddr. Verena Perko. Pogovor je vodil Luka Svetina.Odmevna je bila Janševa izjava, da je javni sektor prevelik, zato je v interesu prenesti vsaj 50 tisoč zaposlenih v gospodarski sektor. Poudaril je tudi, da je to treba storiti postopoma, pogoj pa je, da nihče ne bo ostal brez zaposlitve. Na družbenih omrežjih Gibanja Svobode pa se je pojavila objava: »Janez Janša bo odpuščal, koliko ljudi bo odpustil?«. Dr. Andrej Perko potezo označi za povzetek načina delovanja vseh štirih let na oblasti. Kampanja Svobode temelji na ideologiji, ne pa na konkretnem političnem planu, svoja stališča pa brani z lažmi ali polresnicami, kot je ta.Dodaja še, da je težava Slovenije v njeni majhnosti. Nimamo namreč dovolj velike kritične mase ljudi, kot jo ima recimo Nemčija. Ker nas je tako malo, je določena prevladujoča ideologija, ki ostaja še od prejšnjega sistema, tako prepletena v naš narod, da ne daje priložnosti drugim političnim opcijam za prevzem oblasti in mirno vladanje.Ob prazniku vrnitve Primorske Verena Perko kot Primorka poudari hrepenenje po jeziku, kulturi in vrnitvi domov, ne priključitvi. Levi diskurz zamenjave imena vidi kot poskus obvladovanja jezika in izključevanja. Meja med legitimnim pogledom na preteklost in zlorabo je ozka, ker je vsaka interpretacija subjektivna. Potrebna sta pluralnost in kulturni dialog, ki ju skoraj ni.Andrej Perko meni, da se narod težko znebi starih zamer, dokler jih politika uporablja za oblast. Duhovna rana pobojev ostaja; brez sprave narod ne more zaživeti s polnimi pljuči. Šolstvo je ključno, ker oblikuje bodoče volivce. Perkova opozarja, da ob vsem, kar nas glede Evrope skrbi, kot recimo gospodarstvo in varnost, pozabljamo na kulturo. Poudari, da je Evropa zrastla iz krščanskih korenin in antike, skupaj z njenimi ideali in moralnimi načeli. Dodaja, da k vračanju k tem koreninam lahko največ pripomoremo sami, saj družbo gradijo posamezniki, ki dajo barvo celotni sliki.Vabljeni k ogledu zanimivega pogovora, ki dogajanje pri nas predstavi z bolj kulturne, družbene in psihološke plati.
• 
  Dr. Željko Oset: V Sloveniji sem nezaposljiv, v tujini je drugače (Vroča tema, 16. 9. 2026) 16.09.2026 1t 36min

  V vroči temi smo gostili zgodovinarja dr. Željka Oseta, nekdanjega direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve. S tega mesta je bil odpuščen z oznako certificirano nesposobnega, nakar pa je imel možnost izbirati med veliko projekti tudi v tujini, kjer je precej bolj cenjen. Razkrije tudi skupno zgodovino z Asto Vrečko, ki jo pozna že iz otroštva.Med vodenjem Muzeja slovenske osamosvojitve je bil deležen številnih napadov in blatenj, med drugim tudi poškodbe svoje domače hiše.Ker je strokovno usmerjen v obdobje med obema vojnama, pripoveduje o Udbi, ki je takrat delovala pri nas.Prepričan je, da še danes obstajajo zametki socialnega kapitala in omrežij, ki so obdržali takratni sistem delovanja in enaka vodila. Slovenski akademski prostor opisuje kot majhnega in močno prepletenega. V takšnem okolju lahko posamezne skupine, ki jih imenuje »mini fevdalci«, lažje uveljavljajo svoje interese. Posledično so tudi nagrade podeljene pristransko in ne vedno na podlagi zaslužnosti, dodaja.Ob koncu pogovora se vrne na temo Muzeja slovenske osamosvojitve. Trdi, da je za svojo odpoved izvedel od novinarja, še preden mu je bila pravilno vročena, sodišče pa je pozneje odločilo, da je bila vročitev ustrezna. Zaradi te izkušnje je izgubil del zaupanja v pravno državo; napoveduje, da bi lahko po knjigi o akademskem svetu raziskoval še slovensko sodstvo in pravniško okolje, saj meni, da arhivi skrivajo številne še neobdelane zgodbe.Vabljeni k ogledu zanimivega pogovora, v katerem Oset predstavi delovanje sistema, ki je v naši družbi še vedno močno zakoreninjen.Pogovor je vodila Vida Petrovčič.
• 
  Dr. Blaž Germšek: Kmetovanje je postalo hazarderstvo; nujne so spremembe (Vroča tema, 10. 9. 2026) 14.09.2026 1t 30min

  Dr. Blaž Germšek, predstojnik Oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije, se je pred dnevi vrnil s strokovne študijske poti po Združenih državah Amerike, kjer je med drugim obiskal posestvo Mount Vernon, nekdanji dom prvega ameriškega predsednika Georgea Washingtona. V podkastu Vroča tema smo spoznavali miselnost ameriškega kmetovalca, Washingtonovo vizijo in raziskovanje kmetijstva ter se sprehodili vse do slovenske njive, ki jo je letos požgala neizprosna suša, se ustavili v Bruslju in evropski birokraciji. In postavili vprašanja, kdo bo čez dvajset let na Slovenskem sploh še kmetoval.Dr. Blaž Germšek je kmetijski strokovnjak iz Prlekije, doktor biosistemskega inženirstva, ki že vrsto let raziskovalno delo povezuje z javnim nastopanjem. Od oktobra 2023 do aprila 2024 je bil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Danes vodi Oddelek za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije, v okviru katerega deluje tudi Infrastrukturni center Jablje. Je pionir hidroponike, robotizacije in agrofotovoltaike. Vodi različne projekte s področja inovativnih in sodobnih tehnologij v kmetijstvu, med drugim tudi nacionalni projekt Robot4Plants, kjer vpeljujejo agrorobotiko, drone in digitalizacijo v slovenski agroklimatski prostor, o svojih strokovnih poteh po svetu pa redno piše na svojem blogu.Pogovor je vodil Tomaž Cuder.
• 
  BRIF #2: Uporabnih stvari se v šoli nismo učili (12. 9. 2026) 12.09.2026 21min

  V drugi epizodi BRIF Zala Klopčič in Tim Rauter razčlenita napovedano celovito šolsko reformo ministra Boruta Rončevića (vključno s prehodom na osemletko), proteste ob odprtju novega izraelskega veleposlaništva v Ljubljani ter svežo dramo med Tino Gaber Golob in poslanko Katjo Kokot, od katere Tina zahteva kar 15.000 € odškodnine za »duševno stisko«. Dotakneta se tudi viralnega posnetka, na katerem naj bi Robert Golob »dvigoval« Tino – in komentirata, ali gre res zanj.BRIF je tedenska 20-minutna oddaja društva Nova smer, ki ga vodita Zala Klopčič in Tim Rauter. Gre za kratek, neposreden pregled najpomembnejših dogodkov tedna s komentarjem mladih.
• 
  Aljuš Pertinač: Nerodno jim je uporabljati slovenske simbole (Odmev tedna, 11. 9. 2026) 11.09.2026 1t 33min

  O odmevnih dogodkih preteklega tedna smo razpravljali z Aljušem Pertinačem. Pogovor je vodil Igor Gošte.Nacionalni preizkusi znanja so pokazali na zelo slabo bralno pismenost slovenskih otrok. Pertinač za to predvsem krivi obdobje epidemije Covida-19 in tudi spremembe v družbi, ki otrokom preveč popušča, saj se učitelju jemlje vse več pravic.Pri kazenski ovadbi Roberta Goloba Pertinač pušča odprti dve možnosti: da gre za postopke, ki bodo ustvarili veliko medijskega spektakla, vendar se ne bodo končali z resnimi posledicami, ali pa da je del nekdanjih političnih zaveznikov Golobu dejansko obrnil hrbet. Sprašuje pa se: »zakaj so pristojni organi potrebovali štiri leta, če so bile okoliščine, ki so danes predmet očitkov, bile javno znane že prej?«Ob zmagi alternative za Nemčijo Pertinač nasprotuje avtomatičnemu označevanju AfD za neonacistično oziroma skrajno desno stranko, saj tako širokega dela volilnega telesa ni smiselno preprosto označiti za ekstremiste. Priznava, da se sam kot levičar strinja z veliko točkami programa stranke, kritičen pa je do ostalih strank, ki nočejo sodelovati z AfD, saj ima ta tako v izolaciji več možnosti za radikalizacijo.Vabljeni k ogledu pogovora, ki zajema slovenski šport, šolstvo in aktualno politiko s pridruženimi aferami.
• 
  S. Vesna Hiti in Jana Lampe: Od genocida v Ruandi do mnogo rešenih življenj (Vroča tema, 8. 9. 2026) 09.09.2026 1t 37min

  Kaj pomeni Bogu podariti 35 let svojega življenja v srcu Afrike? V novi epizodi podkasta Vroča tema smo gostili sestro Vesno Hiti, misijonarko iz reda sester usmiljenk, ki je junija 1991, natanko na dan slovenske osamosvojitve, odšla v Ruando, in Jano Lampe, vodjo mednarodne pomoči Slovenske karitas. Pogovor je segel od genocida leta 1994 do čudeža novorojene deklice, za katero so mislili, da ne bo dočakala jutra. Oddaja tudi sovpada z akcijo Za srce Afrike, ki v slovenskih župnijah poteka v mesecu septembru.Sestra Vesna Hiti je sestra usmiljenka, doma iz Blok. Pri 15 letih je najprej odšla v Beograd, kjer je končala medicinsko šolo, nato noviciat, delala je tudi v Skopju, nakar je junija 1991 prispela v Ruando, kjer je 25 let vodila zdravstveni center na misijonu Mukungu, visoko v hribih. Leta 1994 je doživela grozote genocida v Ruandi, o temačnih, žalostnih zgodbah in dogodkih je spregovorila tudi v podkastu. Od leta 2018 dalje deluje v sosednjem Burundiju, kjer v Bujumburi vodi center Akamuri za otroke s posebnimi potrebami. Sestra Vesna letos obeležuje že častitljivih 35 let misijonskega poklica, a kot sama pravi, še ne razmišlja o vrnitvi v domovino.Jana Lampe je vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas, kjer koordinira razvojne in humanitarne projekte v Afriki, med drugim v Ruandi, Burundiju, na Madagaskarju in v Južnem Sudanu. Na teren potuje redno, da lahko v živo spoznava razmere in potrebe lokalnih skupnosti, s katerimi Karitas sodeluje preko misijonarjev. Letos poleti je prvič obiskala tudi muzej genocida v Kigaliju, kjer je spoznala številne zelo pretresljive zgodbe.Pogovor je vodil Tomaž Cuder.
• 
  BRIF #1: Politična jesen se ne bi mogla začeti bolj pestro! (5. 9. 2026) 05.09.2026 22min

  BRIF je nova 20-minutna tedenska oddaja, v kateri mladi komentirajo najpomembnejše politične in družbene dogodke preteklega tedna. Oddajo pripravljajo predstavniki društva Nova smer – Zala Klopčič, Janez Marinko in Tim Rauter.V prvi epizodi sta Zala in Janez spregovorila o prometni nesreči Nataše Pirc Musar, prihajajočih referendumih, Janši, Golobu in Mescu, ki so se znašli v tožbi, ustavi za osnovnošolce, Blejskem strateškem forumu in tamkajšnjih protestih.
• 
  Jelko Kacin: »Temu se reče diktatura proletariata« (Odmev tedna, 4. 9. 2026) 04.09.2026 1t

  V oddaji Odmev tedna je Jelko Kacin komentiral začetek politične jeseni. Kacin je opozicijske demonstracije označil za diktaturo proletariata z zastraševanjem in zavajanjem, podobno mitingom resnice iz prejšnjega sistema. Opozoril je, da ima pravosodje priložnost obnoviti verodostojnost z morebitnim pregonom Roberta Goloba v zadevi Tatjane Bobnar, podprl odprtje izraelskega veleposlaništva in poudaril, da se mora Slovenija bolj osredotočiti na notranjo blaginjo, prometno infrastrukturo ter povezovanje s srednjo Evropo. Zagovarjal je članstvo v EU in Natu, a z učinkovitejšim zastopanjem slovenskih interesov; omenil je tudi afero Nataše Pirc Musar in spomine na osamosvojitev. Pogovor je vodil Luka Svetina.
• 
  Dr. Andrej Šmuc: Dekan NTF, ki ga je stresel drugi najmočnejši potres leta (Vroča tema, 2. 9. 2026) 02.09.2026 1t 49min

  Poletje 2026 bo prof. dr. Andreju Šmucu, dekanu Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani (NTF), za vedno ostalo v spominu po dogodku, ki ga sicer dobro pozna iz učbenikov. Doživel je namreč enega najmočnejših potresov letošnjega leta. V podkastu »Vroča tema« je pripovedoval o svojih poteh od otoka Flores, kjer ga je zemlja vrgla iz postelje, prek dna Bohinjskega jezera in avstralske puščave, do vprašanja, kako daleč bi morali Slovenci nekoč potovati do Jadranskega morja.Prof. dr. Andrej Šmuc je dekan Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (NTF UL) in redni profesor geologije, po strokovni usmeritvi sedimentolog in geomorfolog. Doktoriral je z raziskavo na Mangartu, med najmlajšimi rednimi profesorji na slovenskih univerzah pa je pristal predvsem zaradi sreče, dobrih mentorjev in ljubezni do stroke. Vodi fakulteto s štirimi oddelki, geologijo, geotehnologijo, rudarstvo in okolje, materiale in metalurgijo ter tekstilstvo, grafiko in oblikovanje. Je soavtor mednarodne raziskave o nastanku stolpičev v avstralski puščavi Pinnacles, objavljene v reviji Science Advances, in član glasbene zasedbe Geoband, v kateri igrajo geologi.Pogovor je vodil Tomaž Cuder.
• 
  Dr. Jože Plut: Vse je povezano; politika, gospodarstvo, kriminal ... (Odmev tedna, 28. 8. 2026) 28.08.2026 1t 52min

  Gost v tokratnem Odmevu tedna je bil dr. Jože Plut. V oddaji se z Vido Petrovčič sprehodita po dogajanju minulega tedna, v katerem ni manjkalo vsebin, ki jih je vredno pokomentirati.V uvodnem delu sta se ustavila pri predsednici Nataši Pirc Musar, za katero si dr. Plut želi, da bi bila v prvi vrsti naša predsednica, ne pa le igralka v tej vlogi. Komentira številne z njo povezane afere, zaradi katerih se porajajo mnoga neodgovorjena vprašanja.Stranka Upokojencev Pavla Ruparja poziva k referendumu o odstopu predsednice države. Plut meni, da je vsaka pobuda ljudstva ali strank v demokraciji legitimna, poudari pa tudi, da se je treba vprašati, kdaj je primerno, da nekdo s take pozicije odstopi, da bi ohranil lastno in moralno držo pozicije same.Postavi tezo, da Slovenija še vedno ni prekinila s staro politiko Jugoslavije in kot dokaz navede primer družine, ki je bila še leta 1995 preganjana s strani VIS-a zaradi obtožb o izdajstvu komunistične oblasti. Poleg tega se nekateri na višjih položajih obnašajo kot »elita«, ki ji je vse dovoljeno.23. avgusta je bil evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov. Kot konkreten primer zglednega odnosa do zgodovine Plut izpostavi Hrvaško, kjer so dostojno pokopali okoli 500 hrvaških žrtev, katerih posmrtni ostanki so bili izkopani v okolici Maribora. Pokop je potekal v krstah, s hrvaškimi zastavami in ob sodelovanju predstavnikov države, vojske in Cerkve.Dr. Plut je kritičen do slovenskega pravosodja, kjer je še vedno zaznati čaščenje revolucionarnega gibanja, ki je morilo pri nas. Opozori, da tudi šolski učbeniki še vedno namenjajo preveč pozornosti nekaterim jugoslovanskim zgodovinskim temam, medtem ko so revolucija na Slovenskem, povojno obdobje, politični zaporniki, demokratizacija in osamosvojitev obravnavani premalo. Dodaja, da je dejstvo, da po vsem tem obstaja interes za Titov spomenik, zaskrbljujoče.Pobudo, da bi prvošolci ob začetku šolskega leta dobili slovensko zastavo in izvod ustave, ocenjuje predvsem pozitivno. Čeprav priznava, da šestletni otrok ustave še ne more dobro razumeti, meni, da bo knjižica prišla v družino in bo tako lahko nagovorila tudi starše. Razdeljevanje zastav vidi kot način spodbujanja pripadnosti slovenski državi. Sam si želi več samozavestnih, samostojnih, aktivnih in odgovornih državljanov ter več prisotnosti državnih simbolov ob praznikih in na javnih ustanovah.Bližajo se trije posvetovalni referendumi, ki se nanašajo na volilno pravico tujcev na lokalnih volitvah, povezovanje prejemanja socialne pomoči z družbeno koristnim delom in ukinitev oziroma spremembo obveznega RTV-prispevka.Vabljeni k ogledu pogovora, ki se med drugim dotakne tudi številnih drugih tem.
• 
  Mag. Darja Barborič Vesel: Otroci se večkrat dotaknejo telefona kot starša (Vroča tema, 26. 8. 2026) 26.08.2026 2t 24min

  Vsak starš si želi, da bi njegov otrok nekoč znal poskrbeti sam zase, ter da bo pripravljen za samostojno življenjsko pot, ki prinaša raznovrstne preizkušnje in izkušnje. Vendar se pot do tega po prepričanju sogovornice v novi epizodi podkasta »Vroča tema« ne začne šele v najstniških letih, temveč veliko prej, že pred rojstvom otroka. V pogovoru je mag. Darja Barborič Vesel, dolgoletna sodelavka Familylab Slovenije in avtorica knjige (Vija vaja ven), spregovorila o tem, zakaj otroka ne moremo vzgajati šele takrat, ko vstopa v najstniška leta ter kako pretirana zaščita otroke pravzaprav ogroža, zakaj pametni telefon v rokah malčka ni nedolžna igrača in kakšno vlogo imajo pri vzgoji vrtec, šola ter širša skupnost.Darja Barborič Vesel je magistrica socialne pedagogike in dolgoletna sodelavka Familylab Slovenije, mreže, ki temelji na pristopu danskega družinskega terapevta Jesperja Juula. Vrsto let je delala v osnovni šoli, z otroki s čustveno vedenjskimi izzivi, izkušnje pa ima tudi z vodenjem delavnic za starše in pedagoške delavce. Leta 2022 je pri založbi Didakta izšla njena knjiga Vija vaja ven, priročnik o motečem vedenju v šoli. Je mati treh hčera in redna sogovornica medijev, med drugim tudi portala Domovina.je, kjer piše kolumne. Sedaj je pomočnica ravnateljice v Strokovnem centru v Višnji Gori.Pogovor je vodil Tomaž Cuder.
• 
  Franc Breznik: Ves čas rešujejo politično zgodbo Milana Kučana (Slo 35 let, 24. 8. 2026) 26.08.2026 1t 31min

  V podkastu oddaje 35 let Slovenije smo gostili poslanca in veterana vojne za Slovenijo Franca Breznika. V obsežnem pogovoru zavrača kritike SDS in Brejca, poudarja trud članstva, svoje desnosredinske vrednote iz družinske zgodovine, spomine na osamosvojitveno vojno kot prvi evropski spopad po 2. svetovni vojni ter kritizira JLA in medije. Pohvali Janeza Janšo ter opremljenost slovenske vojske, primerja zločine z razpada Jugoslavije s povojnimi poboji, opozarja na idealizacijo Jugoslavije in netransparentno tranzicijsko elito. Podrobno pripoveduje o letalski nesreči Adrie na Korziki 1981, kasnejših iskanjih ostankov in dostojnem pokopu žrtev. Dotakne se tudi trenutnih koalicijskih odnosov, demografske krize in osebne bolezni. Pogovor je vodil Igor Gošte.
• 
  Dr. Žiga Turk: Kaj vse Pirc Musarjeva še skriva pred nami? (Odmev tedna, 21. 8. 2026) 21.08.2026 1t 35min

  Vračamo se z oddajo Odmev tedna, naš gost je bil tokrat dr. Žiga Turk. V oddaji smo se posvetili zadevi s Pirc Musarjevo, nato pa tekočim perečim vprašanjem – financiranju RTV, zbiranju podpisov za in proti Stevanoviću, napisu Tito na Sabotinu, odločitvi za ustavitev razpisa za nacionalno platformo umetne inteligence, o sojenju Dušanu Smodeju, menjavi vodstev v državnih podjetjih in drugih temah.Pogovor je vodila Vida Petrovčič.
• 
  Dr. Aleš Jug: Globalno segrevanje? Pri požarih je zatajil človek (Vroča tema: 20. 8. 2026) 20.08.2026 1t 27min

  V podkastu Vroča tema je bil tokrat naš gost dr. Aleš Jug, eden vodilnih evropskih strokovnjakov za požarno varnost. Pogovor je tekel o goreči Evropi, o tem, kako gasilci gasijo iz zraka in na tleh, kje se pri nas zatika nabava opreme in zakaj hrvaški sosedje bolje črpajo evropski denar za gasilsko tehniko in požarno varnost države.Dr. Aleš Jug je vodja oddelka za požarnovarno trajnostno grajeno okolje na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG), predsednik Slovenskega združenja za požarno varstvo in predsednik Komisije za požarno preventivo pri mednarodni gasilski organizaciji CTIF. Je doktor znanosti s področja požarnega inženirstva in velja za enega vodilnih evropskih strokovnjakov za požarno varnost in upravljanje tveganj.Pogovor je vodil Tomaž Cuder.
• 
  Katja Kokot: Nakopala sem si veliko sovražnikov, a podpornikov je več (Vroča tema, 19. 8. 2026) 20.08.2026 1t 31min

  Gostja v podkastu Vroča tema je bila vodja poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot, ki se redno odziva na sovražne zapise z levega političnega pola na družbenih omrežjih, saj kot sama zase pravi, nasprotnike rada še bolj podžiga, da jim nastavlja ogledalo, kako nizko so sposobni iti. Politika hitro pozabi povprečneže, sama pa je iskriva oseba, ki ji ne preostane drugega, kot da svoje sledilke in sledilce neposredno nagovarja, saj zaradi izvirnega greha njene stranke – omogočila je vlado Janeza Janše – doživlja žolčne izpade opozicije v spregi z nevladniki in osrednjimi mediji. Medijska pozornost je tako izrazito (in samo) negativna.Katja Kokot v podkastu spregovori o trdnosti stranke, o tem, kako je njihova volilna baza sprejela sodelovanja z aktualno koalicijo, do tega, kako se sooča s konstantnimi napadi na stranko kot celoto, a tudi na njene posameznike. Spregovorila je o  aferah poslanskega kolega Borisa Mijiča in o zakonodaji, ki jo predlagajo v Resnici. Začenši z interventnim zakonom, o katerem bo verjetno razpisan naknadni zakonodajni referendum. Govora je bilo tudi o poskusu ukinitve RTV prispevka in spremembah zakona o veterinarstvu. Vabljeni k ogledu.Pogovor je vodil Luka Svetina.
• 
  Anja Pustak in Damijan Planar: Med seboj se dopolnjujeva (Vroča tema, 16. 8. 2026) 16.08.2026 1t 37min

  Gosta poletne Vroče teme sta bila Anja Pustak in Damijan Planar, žena in mož.Anja se je rodila prehitro in v inkubatorju dobila preveliko dozo kisika, zaradi česar je oslepela. Poudari, da svojega stanja ne jemlje kot nesreče, temveč v njem vidi priložnost za rast in prispevek k svetu. Sprva je obiskovala navaden vrtec, potem pa so jo premestili v posebni program, česar ne odobrava, saj meni, da je bila tako prikrajšana.Pripoveduje tudi o ločitvi svojih staršev; oče namreč naj ne bi zmogel sprejeti tako prizadetega otroka. Močno ga je pogrešala predvsem v najstniških letih in takrat si je tudi obljubila, da svojim otrokom želi najti drugačnega očeta, kar ji je tudi uspelo.Izpostavi pa, da ne goji nobenih zamer ter da se je njen odnos z očetom zdaj v odrasli dobi močno okrepil in ohranjata stike.V posnetku pogovora zavrtimo pesem, ki jo je Anja uglasbila in tudi posodila svoj glas. Hvaležna je za dar petja in se veseli, da ga lahko podarja svetu.Damijan je bil diagnosticiran z agrogripozo. Sklepi se mu pred rojstvom niso razvili kot bi morali, zato je tudi danes gibalno oviran. Spominja se občutka sprejetosti v svojem otroštvu predvsem doma, v vrtcu tudi, a dodaja, da otroci s svojo neposrednostjo včasih znajo prizadeti.Šolal se je v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, kar ocenjuje kot nepotreben ukrep, saj bi zmogel slediti tudi navadnemu pouku, predvsem pa je pogrešal dom, saj je moral živeti v internatu. Kasneje je obiskoval srednjo ekonomsko šolo, potem pa doštudiral pravo.Kot otroku so mu z operativnim posegom nekako usposobili gibljiv gleženj, tako, da lahko danes hodi, čeprav ima tudi kolena negibljiva. Skozi vse otroštvo so mu obljubljali tudi, da bodo po njegovem 18. rojstnim dnevom lahko kaj storili v zvezi s komolci, a mu je strokovnjak takrat po pregledu povedal, da se zaradi pomankanja mišic, ki bi delovale preko umetnega sklepa, poseg ne bi obrestoval.Pripoveduje o svojem pestrem ljubezenskem življenju v najstniških letih in o tem, kako je spoznal prvo ženo, s katero je bil poročen kar 17 let in imata zdaj 11-letnega sina. Z bivšo ženo sta še zdaj v lepih odnosih, dobro pa se razumeta tudi Anja in bivša partnerica.Pogovor je vodil Igor Gošte.