Literarna matineja

Odcinki

• Dr. Mateja Seliškar Kenda: "Mislim, da so vse knjige opozorilo, da se je treba z otroki pogovarjati" 15.07.2026 44min

  Eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih sodobnih belgijskih pisateljev, Bart Moeyaert, je človek z zanimivo biografijo in obsežnim opusom, za katerega je prejel že številne nagrade. Slovenski bralci ga lahko spoznavajo prek štirih leposlovnih knjig: že leta 1997 je pri Mladinski knjigi izšel njegov roman Gole roke, nato pa je izdajanje njegovih del prevzela založba Sodobnost International in leta 2021 in 2023 izdala knjigi kratkih pripovedi Bratje ter Gosak in njegov brat, leta 2024 pa še pripoved Morris: fant, ki je našel psa. Vse štiri avtorjeve knjige je prevedla dr. Mateja Seliškar Kenda. Čeprav Moeyaerta pogosto označujejo za mladinskega pisatelja, se ta oznaka zaradi kompleksnosti njegovih pripovednih svetov zdi vprašljiva, zavrača pa jo tudi pisatelj sam. O njegovi pripovedni poetiki in o tem, kakšnim bralcem so namenjene Moeyaertove knjige, tokrat razmišljamo z dr. Matejo Seliškar Kenda.
• Federico García Lorca - Duende: igra in teorija 08.07.2026 35min

  Duende je moč in ne učinek, je boj in ne mišljenje, zapiše med drugim Lorca v svojem znamenitem predavanju o zanosnem navdihu. Duende opisuje kot skrivnostno, zemeljsko in prvinsko silo, ki presega razum in tehniko. Ta temačna umetniška moč se rodi iz soočenja s smrtjo in lastnimi omejitvami, najbolj pa izstopa v neposredni, živi izvedbi, kot je flamenko. Knjiga Duende: igra in teorija je izšla pri založbi Sanje v dvojezični slovensko-španski izdaji. V oddaji je esej predvajan v imenitni interpretaciji Ivana Lotriča, in sicer v skrajšani in prirejeni različici s komentarji prevajalke Andreje Udovč. Navdihnjen z Lorcovim besedilom, a s svežim konceptom in avtorskim poudarkom je nastal plesno-glasbeni performans Črni zvoki Ane Pandur in Damirja Avdića, ki je bil premierno uprizorjen na festivalu Sanje 2020 v okolju Divaške jame.
• Ivan Cankar o romanu Križ na gori: "Zdaj pišem nekaj, kjer bodo vsi zadovoljni" 01.07.2026 48min

  Ivan Cankar je nesporni klasik slovenskega leposlovja, po mnenju številnih tudi največji slovenski pisatelj. Njegova dela veljajo danes za zgled kvalitetne literature. So jih tako vrednotili tudi avtorjevi sodobniki? In kako jih je vrednotil sam? Je Cankar sploh razmišljal o razliki med bolj in manj kakovostno literaturo? in če je, s kakšnimi merili je vrednotil književna besedila? So bila njegova merila kakovosti sorodna tistim, s katerimi danes opredeljujemo tako imenovano literarnost besedil? O tem, tokrat predvsem s poudarkom na Cankarjevih romanih, z redno profesorico dr. Alojzijo Zupan Sosič, ki se z Ivanom Cankarjem, njegovo leposlovno in neleposlovno zapuščino poglobljeno ukvarja že več let.
• Milan Dekleva: "Mislim, da je poezija poklicana, da jeziku vrne nežnost in uči človeške dostojanstvenosti" 24.06.2026 47min

  Kako ujeti neskončnost tišine ali dokončnost minevanja v neizpet verz ali v partituro klavirskih tipk? Na to vprašanje bi znal odgovoriti Milan Dekleva, letošnji prvi dobitnik nagrade jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti za življenjski opus. Pred tem je za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle leta 2008 že prejel nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti. Milan Dekleva že desetletja v najrazličnejših ustvarjalnih vlogah pomembno sooblikuje slovenski umetniški in kulturni prostor: kot pesnik, pisatelj, dramatik, prevajalec, glasbenik, skladatelj, akademik in nekdanji urednik. Prejel je vsa eminentna, pomembnejša priznanja, ki jih ustvarjalec leposlovja pri nas lahko dobi.
• Mimi Podkrižnik Tukarić: "Mislim, da je Tesson želel ponuditi zelo osebno in živo, predvsem pa sodobno izkušnjo Homerja" 17.06.2026 35min

  Po uspešnicah, kot so V sibirskih gozdovih, Snežni leopard ali Belina, se francoski pisatelj, popotnik in esejist Sylvain Tesson v knjigi Poletje s Homerjem vrača k enemu najstarejših literarnih virov zahodne civilizacije. Med bivanjem na grškem otoku prebira Iliado in Odisejo ter v njiju išče odgovore na vprašanja, ki so še vedno živa: kako živeti z usodo, kako razumeti nasilje, kaj pomeni dom in kaj je tisto, kar svet vedno znova vrže s tečajev. Tessonovo pisanje, ki že vrsto let združuje pustolovščino, refleksijo in izjemen občutek za naravo, v tej knjigi pokaže, da Homer ni nujno oddaljen antični klasik, temveč je lahko živ sogovornik sodobnega človeka. Delo Poletje s Homerjem je izdala založba UMco, prevedla pa tokratna gostja – Mimi Podkrižnik Tukarić.
• Semira Osmanagić: "Zelo me zanima psihološka analiza oseb" 10.06.2026 35min

  Kdo v resnici odloča o usodi literature in kaj se dogaja za domnevno tesno zaprtimi vrati žirij, ki odločajo o literarnih nagradah? Kakšni so posamezniki, ki jih tvorijo in s kakšnimi pritiski se soočajo? Satirični roman Za nagrado avtorice Semire Osmanagić nas popelje v zakulisje literarne scene – v svet tihega merjenja moči, nevroz, smislov in nesmislov, kjer se vrednostni kriteriji srečujejo s človeškimi in avtorskimi egi. Ponuja duhovit, zbadljiv pogled na delovanje mehanizmov moči in posameznika. Delo Za nagrado ne živi zgolj na papirju, temveč tudi v performativni obliki, odlikuje pa ga odličen slog, nadgrajen z avtorskimi fotografijami Tadeja Vaukmana.
• Matej Bogataj: "Mislim, da je kritik tudi varuh pravic porabnika" 03.06.2026 33min

  Matej Bogataj, letošnji prejemnik Stritarjeve nagrade za najboljšega kritika, je v domala štirih desetletjih kritiškega delovanja ustvaril obsežen, tako rekoč nepregleden opus literarnih in gledaliških kritik. Objavljal jih je v skoraj vseh slovenskih časopisih in revijah, pa tudi na valovih nacionalnega radia. Kaj po njegovem mnenju zaznamuje dobro, tehtno literarno kritiko? Kako se je družbena vloga kritika in kritike spreminjala? Tudi o tem smo z njim razmišljali leta 2020, tokrat pa mu lahko ponovno prisluhnete.
• Dr. Janez Vrečko: "Genialni mladenič z neprimerljivim opusom, kakršnega zlepa ne najdemo v svetovni literaturi." 27.05.2026 38min

  Na današnji dan pred stotimi leti je umrl Srečko Kosovel, kraški pesnik evropskih razsežnosti. Star je bil komaj 22 let, v tem kratkem času pa je kot pesnik prehodil pot, za kakršno bi sicer marsikdo potreboval desetletja. In po stoletju pri njem še vedno odkrivamo marsikaj neznanega. Njegovo delo dobro pozna literarni zgodovinar in teoretik dr. Janez Vrečko, dolgoletni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti.
• Ingrid Celestina: "Naša knjigarna je kulturna institucija" 20.05.2026 40min

  Zasebna knjigarna Libris v Kopru uspešno posluje že več kot tri desetletja. Uspela je preživeti različna nenaklonjena ji obdobja, med drugim dolgoletno obdobje recesije in obdobje zaprtja v času koronavirusa. Direktorica knjigarne, Ingrid Celestina, sicer tudi Predsednica Društva slovenskih knjigotržcev in prejemnica številnih priznanj za to področje svojega delovanja, glavne razloge za uspeh vidi v prilagodljivosti in veliki ljubezni do knjig. Ponovitev oddaje.
• Maruša Mugerli Lavrenčič: "Za stvari, o katerih Marlen Haushofer piše, takrat sploh še ni obstajal jezik" 13.05.2026 41min

  Delo Ubili smo Stello avstrijske pisateljice Marlen Haushofer je kratka, a izjemno zgoščena in pretresljiva pripoved o molku, sokrivdi in o tem, kako lahko tudi navidezna pasivnost postane oblika nasilja. Zgodbo pripoveduje ženska, ki se po smrti mlade Stelle ozira nazaj in poskuša razumeti svojo vlogo v dogodkih, ki so pripeljali do tragedije. Marlen Haushofer nas s pripovedjo postavi v prostor, kjer se resnica ne razkrije naenkrat, temveč se lomi med glasovi, spomini, tišinami. Počasi, skoraj neopazno nas potegne v svet, v katerem meje med nedolžnostjo, krivdo in odgovornostjo niso več razločne. Knjiga Ubili smo Stello je izšla pri Književnem društvu Hiša poezije, o njej pa razmišljamo s prevajalko Marušo Mugerli Lavrenčič.
• Dr. Samo Rugelj: "Lahko rečem, da je bilo na moji listi življenjskih želja imeti potopis v tej zbirki" 06.05.2026 51min

  Dr. Samo Rugelj je mojster literarnega potopisa, o tem nedvomno pričajo njegove knjige Triglavske poti, Na prepihu, in Soncu naproti, za katero je prejel tudi nagrado krilata želva za najboljši slovenski potopis. In to potrjuje tudi njegovo najnovejše delo, potopis z naslovom Vandranje, ki je pri Cankarjevi založbi izšel v eminentni zbirki S poti. V Vandranju se Rugelj po skoraj pol stoletja vrača na slovenski del evropske pešpoti E6, ki jo je kot mladenič prehodil prvič, tokrat pa se je na to pot podal v družbi svojega prvorojenca. Vandranje ni le knjiga o hoji. Je knjiga o času, o spominu in o odnosu med očetom in sinom. Je tudi zgodba o Sloveniji, ki se, če jo prehodimo peš, razkrije kot presenetljivo velika, raznolika in neizčrpna pokrajina. S Samom Rugljem tokrat razmišljamo o tem, kaj pomeni vračanje na isto pot po desetletjih, kako se hoja preliva v pisanje in kako zaznamuje očetovsko vlogo.
• Dr. Gaja Kos: "Knjigo lahko tudi odložimo - in poiščemo drugo" 29.04.2026 41min

  V času, ko knjiga vse težje tekmuje za pozornost, Bralna značka – ZPMS še vedno vsako leto poveže na tisoče mladih bralcev in njihovih mentorjev. Pred nami je prireditev Zlata bralka, zlati bralec – trenutek, ko se vztrajnost pri branju prevede v simbolno priznanje. Kaj za mlade pomenijo tovrstna priznanja? Kaj danes sploh pomeni brati – in še pomembneje, kako pri otrocih in mladih prebuditi željo po branju? Ob zaključku jubilejnega leta, v katerem Bralna značka – ZPMS praznuje 65 let delovanja, bomo o tem razmišljali s predsednico Društva Bralna značka – ZPMS dr. Gajo Kos, tudi avtorico odmevne pobude 10 minut branja na dan. Dolgoletni sponzor zbirke Zlata bralka, zlati bralec je Telekom Slovenije.
• Katarina Modic: "Bistvo knjigarne je osebni pristop" 22.04.2026 52min

  23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic – dan, ko naj knjige ne bi le ostajale na policah, ampak zares zaživele med ljudmi. Letos so se ob tej priložnosti ljubljanske knjigarne povezale v skupno pobudo in odprle svoje prostore širše kot običajno – z dogodki, pogovori in srečanji, ki vabijo k branju, razmisleku in druženju. Knjigarne niso le prodajni prostori, ampak pomembni kulturni in družabni prostori mesta – kraji, kjer nastajajo ideje, pogovori in skupnosti. So fizične knjigarne danes še nepogrešljive? Kaj pomeni voditi knjigarno? Kako se spreminja branje? O teh in drugih vprašanjih bomo razmišljali z vodjo knjigarne Lutkovnega gledališča Ljubljana, Natašo Antunićević Vižintin, z vodjo knjigarne Konzorcij Katarino Modic in Andrejo Udovč, urednico pri založbi Sanje in predstavnico knjigarne Hiše sanjajočih knjig.
• Špela Frlic: "V pravljicah res ni kot v pravljici" 15.04.2026 49min

  Ljudske pravljice s srečnim koncem niso redke. A kaj pravzaprav pomeni srečen konec neke ljudske pravljice? In kaj o družbi, iz katere ta pravljica izvira, govori dejstvo, da je srečen konec zgodbe v tem, da se njena protagonistka navsezadnje spremeni v moškega? V junaka, torej. Kako pogoste so sploh ljudske zgodbe, ki ženski ali dekletu pripišejo aktivno, močno, neupogljivo držo? O tem in še marsičem drugem razmišljamo z mag. Špelo Frlic, pisateljico, odlično pripovedovalko in raziskovalko ljudskih pravljic. Povod za pogovor je bil izid njene knjige Dekle, obljubljeno soncu; v njej je avtorica združila 29 priredb bosanskih, hrvaških, makedonskih, slovenskih in srbskih ljudskih pripovedi, ki v središče postavljajo raznolike, a vselej močne, aktivne protagonistke. Knjigo je ilustrirala Ana Zavadlav. Ponovitev oddaje.
• Dr. Andreja Rihter: "Imeli smo zelo veliko predstavitev na tujih sejmih, kar nam je dajalo zagon" 08.04.2026 39min

  Med 14. in 16. aprilom bo v Ljubljani, Mariboru in Celju potekal Festival slovanskih književnosti. Gre za peto izvedbo dogodka, ki ga organizira Forum slovanskih kultur. Letos bo posvečen 20. obletnici zbirke Sto slovanskih romanov. Zbirka je v dvajsetih letih obstoja povezala sedem založniških hiš, vključila pa kar 108 avtorjev in 60 prevajalcev. Festival bo gostil osem priznanih sodobnih avtorjev, program pa vključuje pogovore, javna branja in srečanja, posvečena sodobni slovanski književnosti, prevajanju in kulturnemu sodelovanju. O zbirki Sto slovanskih romanov in festivalu v nadaljevanju razmišljamo z vodjo projektov Foruma slovanskih kultur, Matejo Jančar in direktorico Foruma slovanskih kultur, dr. Andrejo Rihter.
• Dr. Marija Zlatnar Moe: "Nikoli se ne bom nehala pritoževati nad novonorveščino" 01.04.2026 39min

  Roman V prah se povrneš norveškega pisatelja Andersa Totlanda bralcu ne omogoča postopnega, kaj šele udobnega vstopa v fabulo, temveč ga tako rekoč vrže naravnost v vrtinec odnosov in v dogajanje, kjer se dogodki vrstijo hitreje, kot jih uspemo razumeti. Kaj ostane, ko literatura umakne moralni kompas? Postaja taka pisava zaščitni znak sodobne norveške književnosti? O teh in drugih vprašanjih danes razmišljamo z dr. Marijo Zlatnar Moe, prevajalko romana V prah se povrneš. Delo je izdala založba Kulturno-umetniškega društva Sodobnost International.
• Veronika Šoster: "Zelo pomembno je, da naši knjižni blogi poudarjajo branje v slovenščini" 25.03.2026 39min

  Knjižni blogerji in ustvarjalci vlogov, pogosto združeni v eni osebi, so v številnih državah zahodnega sveta že domala dve desetletji pomembni posredniki med bralci in knjigami. Najvidnejši, najuspešnejši med njimi so prepoznavni promotorji branja, okoli njih pa se oblikujejo bolj ali manj velike spletne skupnosti bralcev, ki delijo podoben okus za književnost, do neke mere pa zagotovo tudi interese in vrednostni sistem. Kaj sploh je knjižni blog ali vlog in kakšna je razlika med knjižnimi blogi? Obstajajo boljši in slabši knjižni blogi ali le tisti, ki so nam bolj ali manj blizu? Koliko časa blogerji oziroma blogerke namenijo pisanju bloga, je to njihov hobi ali način preživetja? Kaj določa njihovo izbiro knjig? O teh in drugih vprašanjih razmišljamo z Urško Bračko, ustvarjalko knjižnega bloga booknjiga, s Sandro Dobnikar, ustvarjalko knjižnega bloga Do zadnje strani, in pesnico, urednico in literarno kritičarko Veroniko Šoster. Ponovitev oddaje.
• Uroš Zupan: "Poezije je absolutno preveč, kot je preveč čevljev, jogurtov itn." 18.03.2026 54min

  V času vojn, političnih napetosti in vse glasnejšega javnega prostora se zdi poezija tih, za mnoge verjetno tudi neslišen glas. A prav pesem pogosto odpre prostor, kjer je mogoče misliti drugače, pozorneje in v katerem je mogoče ohraniti občutljivost za druga bitja ter svet. Kaj sploh je poezija? Kaj pomeni pisati poezijo danes? In kakšno mesto ima pesnik v svetu, ki ga zaznamujejo konflikti, medijski hrup in občutek stalne krize? O teh in drugih vprašanjih pred svetovnim dnevom poezije razmišljamo s priznanima pesnikoma in prevajalcema, Kristino Kočan in Urošem Zupanom.
• Izr. prof. dr. Namita Subiotto: "Presenečena sem bila nad strastnim kritičnim odzivom nekaterih dijakov" 11.03.2026 35min

  Monografija Podobe podob: likovne umetnine v slovanskih književnostih in UI na zanimiv način povezuje tri svetove: likovno umetnost, književnost in umetno inteligenco – prinaša namreč izbor literarnih besedil iz različnih slovanskih književnosti, ki so nastala kot odziv na znane slike, kipe ali arhitekturne spomenike, ter razmislek o tem, kako umetnine interpretirajo umetnostni zgodovinarji in pisatelji, danes pa tudi tudi umetna inteligenca. Knjiga je nastala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pri njenem nastanku pa so sodelovali poznavalci obravnavanih področij in prevajalci, vključuje tudi nove slovenske prevode izbranih besedil. O monografiji, njenem nastanku in o bralnem klubu Slovanska bralna značka, na katerem bo obravnavana, razmišljamo z eno od urednic in prevajalk, moderatorko bralnega kluba, izr. prof. dr. Namito Subiotto.
• Mateja Novak: "Literatura je varno izhodišče za pogovor o občutljivih temah, ki jih v vsakdanjih pogovorih ne odpiramo" 04.03.2026 39min

  S tradicionalnim strokovnim srečanjem se je v torek začela 16. izvedba mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom. Festival, letos naslovljen S knjigo v druge svetove, poteka v organizaciji Miš založbe in osmih knjižnic soorganizatork. Eden izmed osrednjih ciljev festivala je motivirati mlade za branje. Kaj je, ko govorimo o tovrstni motivaciji, danes največji izziv? Kako pomembno je, da mladi pri branju dobijo občutek svobode – da lahko knjige sami izbirajo ali jih po svoje interpretirajo? Kaj vse so tisti »drugi svetovi«, ki nam jih odpira branje? Dan pred nacionalnim dnevom branja o teh vprašanjih razmišljamo z dr. Tino Bilban, avtorico, urednico in predsednico Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost - IBBY in z Matejo Novak, vodjo uredništva Miš založbe ter koordinatorko festivala.