Od genov do zvezd

Episodet

• 
  Matija Murko in digitalni guslarji 07.08.2026 28min

  Slovenski slavist Matija Murko je s fonografom na Balkanu odkril, da ljudski pevci iste pesmi ne ponavljajo dobesedno, a vseeno vztrajajo, da pojejo natanko to, kar so se naučili. To spoznanje je usmerilo Milmana Parryja k dokazu, da je tudi Homerjeva epika nastala na enak način — sproti, iz naučenih formul, brez enega samega izvirnika. Epizoda sledi tej sledi vse do sodobnih jezikovnih modelov, ki besedila prav tako ne jemljejo iz arhiva, temveč jih tvorijo v trenutku. A razlika je bistvena: guslar je odgovarjal svoji skupnosti, model pa nikomur. Kaj to pomeni za vlogo človeka, ki mora danes presoditi, kaj od tako ustvarjenega besedila sploh drži? Cel članek: beri.kvarkadabra.net Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
• 
  Zakaj tek umiri glavo 12.06.2026 24min

  Nenavadno je, da se glava včasih umiri prav takrat, ko se telo utrudi. Po daljšem teku težave niso nič bolj rešene, kot so bile prej, skrbi niso izginile, svet se ni spremenil. In vendar se lahko nekaj v človeku premakne: misli izgubijo ostrino, notranji nemir se poleže, napor pa postane manj vsiljiv. Eden od vzrokov za ta preobrat se skriva v sistemu, ki ga je telo razvilo veliko prej, preden smo začeli teči zaradi zdravja, kondicije ali miru. Cel članek: beri.kvarkadabra.net Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
• 
  Zakaj se učiti, če telefon vse ve? 01.06.2026 33min

  Danes ima skoraj vsakdo z mobilnim telefonom v žepu dostop do ogromne količine znanja, ki mu je na voljo tudi v slovenščini. Umetna inteligenca zna z besedami, ki jih uporabnik razume, v nekaj sekundah pojasniti pojem, povzeti knjigo, izpeljati račun ali predlagati rešitev težave. Zato se zdi, da se bo moral naš odnos do učenja v teh novih razmerah temeljito spremeniti. Če lahko za vsak podatek vprašamo telefon, čemu bi si sploh še zapomnili letnice, formule ali definicije? Če nam zna dober model umetne inteligence razumljivo razložiti skoraj karkoli, zakaj bi se še trudili z učenjem in izgradnjo lastnega razumevanja? Odgovor na to dilemo je preprostejši, kot se morda zdi. Umetna inteligenca nikakor ni odpravila potrebe po znanju. Odpravila je predvsem možnost, da bi golo ponavljanje naučenih formulacij še naprej zamenjevali za razumevanje. Površno znanje se je prej dalo skrivati za strokovnim besednjakom in lepimi stavki, danes pa zna takšne stavke sestaviti vsak telefon. Kar ostane, je tisto, česar ta naprava ne more narediti namesto nas. Cel članek: beri.kvarkadabra.net Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
• 
  Udobna sedanjost, tvegana prihodnost - kaj razkriva Poročilo o razvoju 2026? 18.05.2026 24min

  Slovenija se upravičeno ponaša z visoko kakovostjo življenja, močno socialno varnostjo in dohodkovno enakostjo, s čimer še vedno ostaja v samem svetovnem vrhu. Toda najnovejše UMAR-jevo Poročilo o razvoju 2026 za to udobno fasado razkriva skrite ranljivosti in prenizke investicije v prihodnost. Prebivalstvo se stara, produktivnost stagnira, izrazit pa je tudi upad bralne pismenosti in kreativnega razmišljanja med mladimi, kar ogroža naš prehod v inovacijsko družbo. V poročilu zato podrobno analizirajo, katere strukturne reforme potrebujemo, da se prebijemo med "države ustvarjalke" in svojo blaginjo ohranimo tudi za prihodnje generacije. Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
• 
  David Attenborough: pripovedovalec, ki nas je naučil gledati 09.05.2026 19min

  Epizoda je posvečena izjemnemu življenju in ustvarjalni poti sira Davida Attenborougha, enega najprepoznavnejših pripovedovalcev zgodb o naravi. Ob njegovi stoletnici se ozremo na pot od mladega BBC-jevega producenta, ki je s serijo Zoo Quest pomagal preoblikovati televizijski dokumentarec, do svetovne avtoritete na področju varovanja narave. V pogovoru raziskujemo, kako je Attenborough z inovativno rabo filmske tehnologije generacijam približal življenje živali, rastlin in ekosistemov, hkrati pa se je njegov glas skozi desetletja vse bolj spreminjal iz glasu občudovanja v glas opozarjanja. Posebej se dotaknemo njegovega podnebnega angažmaja ter tako imenovanega Attenboroughovega učinka, ki je med drugim spodbudil večjo občutljivost javnosti za problem plastike. Epizoda predstavi tudi njegovo znanstveno in kulturno zapuščino: številne vrste, poimenovane po njem, akademska priznanja ter predvsem redko zaupanje, ki ga uživa med ljudmi po vsem svetu. David Attenborough je eden ključnih glasov našega časa, ki nas uči gledati živi svet z občudovanjem in odgovornostjo. Izvorni članek: David Attenborough: pripovedovalec, ki nas je naučil gledati Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
• 
  Anatomija političnega uma - zakaj družba potrebuje nestrinjanje 28.04.2026 25min

  V epizodi raziskujemo biološke in psihološke dejavnike, ki lahko vplivajo na oblikovanje političnih ideologij, ter pojasnjujemo, zakaj je družbeno nestrinjanje pravzaprav znak zdrave civilizacije. Če na družbo pogledamo kot na živ organizem, lahko levi um razumemo kot živčni sistem, občutljiv na zaznavanje krivic, medtem ko desni um pogosto poudarja stabilnost in kontinuiteto, ki sistem varujeta pred kaosom. Politična sredina pa lahko deluje kot krvožilje, ki omogoča pragmatične kompromise. Ta prispodoba seveda ni popolna, vendar pomaga osvetliti, kako različne perspektive opozarjajo na različna tveganja. Prava nevarnost zato ne tiči v samem konfliktu, temveč nastopi šele takrat, ko ena izmed ideologij doseže absolutno prevlado. Prisluhnite in odkrijte, zakaj sta dinamična napetost in odprt dialog ključna za ohranitev delujoče družbe. Izvorni članek: Anatomija političnega uma - zakaj družba potrebuje nestrinjanje Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
• 
  Platon v stroju - umetna inteligenca in kriza pojma znanja 04.04.2026 25min

  V tej epizodi razmišljamo, kako generativna umetna inteligenca spreminja naš pojem znanja. Deluje kot nekakšna matematična različica Platonovega sveta idej, saj iz ogromnih količin podatkov izlušči »geometrijo pomenov« in ponuja zelo prepričljive odgovore. A ti odgovori niso resnice, temveč vzorci. Umetna inteligenca ne nosi odgovornosti kot človeški strokovnjaki, temveč deluje kot statistični konsenz preteklosti. Zato lahko hitro postane zapeljiva enciklopedija, ki nas uspava v intelektualno pasivnost. Kako se temu izogniti? Govorimo o tem, zakaj moramo ostati aktivni soustvarjalci znanja in kako ločiti med priročnimi odgovori stroja ter resničnim razumevanjem sveta. Izvorni članek: Platon v stroju - umetna inteligenca in kriza pojma znanja Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
• 
  Isaac Newton – zadnji mag, ki je nehote razčaral svet 26.03.2026 33min

  Epizoda prikazuje kompleksno dvojnost Isaaca Newtona, saj ga ne opiše le kot racionalnega znanstvenika, ampak tudi kot »zadnjega med čarovniki«. Medtem ko ga zgodovina slavi zaradi njegovih matematičnih zakonov gibanja in odkritja univerzalne gravitacije, podkast razkriva, da so bili njegovi znanstveni preboji globoko zakoreninjeni v alkimiji, teologiji in misticizmu. Newton je vesolje dojemal kot božanski kriptogram. Z eksperimenti s strupenimi kemikalijami in razlagami svetopisemskih prerokb je iskal sledi Boga v naravi. Ironično pa so matematični okviri, ki jih je ustvaril za dokazovanje božanske prisotnosti, kasnejšim učenjakom omogočili opis samovzdržnega vesolja, ki deluje brez stvarnika. Newtonovo obsesivno iskanje skritih duhovnih resnic je tako nehote utrlo pot sekularni dobi sodobne znanosti. Izvorni članek: Isaac Newton – zadnji mag, ki je nehote razčaral svet Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
• 
  Galileo Galilei – matematika kot nevidno okostje realnosti 13.03.2026 33min

  Epizoda osvetljuje prelomno vlogo Galilea Galileija pri oblikovanju sodobne znanosti skozi preplet tehnoloških inovacij in matematičnega razmišljanja. Pogovor pojasnjuje, kako je Galilej z izpopolnitvijo daljnogleda in opazovanjem Lune nepopravljivo zamajal aristotelsko predstavo o popolnosti nebesnih teles. Ključni poudarek je na njegovi matematizaciji narave, kjer geometrijski zakoni postanejo resnično ogrodje materialnega sveta. Epizoda podrobno opiše tudi njegov epistemološki spor s Cerkvijo, ki je v matematiku videla grožnjo teološki avtoriteti nad resnico. Skozi analizo poskusov v hišnem priporu zaključimo, kako je Galilej z metodo izločanja subjektivnih zaznav postavil temelje za objektivno fiziko. Izvorni članek: Galileo Galilei – matematika kot nevidno okostje realnosti Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
• 
  Filozofi in fanatiki: intelektualno zakulisje iranskega režima 11.03.2026 26min

  Epizoda analizira paradoks iranskega režima, ki svojo avtoritarnost in represijo legitimira s pomočjo kompleksne zahodne filozofije (Heidegger, Habermas, Kant). Osrednja teza, povzeta po Žižku, je, da Iranu ne manjka toliko zahodni liberalizem kot predvsem radikalna osebna svoboda in avtonomija posameznika, ki zavrača slepo pokorščino sistemu. Izvorni članek: Filozofi in fanatiki: intelektualno zakulisje iranskega režima Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
• 
  Nikolaj Kopernik - napačen razlog za pravo revolucijo 10.03.2026 18min

  Pogovor Nikolaja Kopernika ne predstavlja kot radikalnega revolucionarja, temveč kot konservativnega učenjaka, ki je s heliocentrizmom poskušal antični astronomiji povrniti izgubljeno estetsko harmonijo. Njegovo delo je gnala želja po odpravi matematične »grdote« takratnega sistema, k čemur so ga spodbudile humanistične kritike astrologije in nova dognanja o geometrijski nujnosti gibanja planetov. Čeprav je Kopernik s premikom Zemlje iz središča vesolja nehote porušil dotedanjo metafizično podobo sveta, se prava veličina njegove zapuščine skriva v pogumu uma, ki je z matematiko presegel omejenost čutnega zaznavanja. Njegova vizija se je dokončno izpolnila šele s Keplerjevim odkritjem eliptičnih tirnic, ki so dokončno nadomestile tisočletni ideal popolnih krogov. Izvorni članek: Nikolaj Kopernik - napačen razlog za pravo revolucijo Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
• 
  Iran v breznu diktature in revolucije 08.03.2026 31min

  Epizoda raziskuje tragično in fascinantno preobrazbo Irana iz dekadentne, odtujene monarhije šaha Pahlavija v strogo islamsko teokracijo. Pripoveduje, kako je ajatola Homeini mojstrsko izkoristil obveščevalno slepoto Zahoda ter ugrabil pristna prizadevanja široke koalicije za svobodo, jih preoblikoval v radikalni kult mučeništva in zgradil režim, ki je neusmiljeno "požrl lastne otroke". Ta zgodovinski preobrat služi kot ključ za razumevanje današnjega iranskega paradoksa: izjemno izobražena in napredna civilna družba je postala ujetnik med propadajočo klerikalno diktaturo in zunanjimi geopolitičnimi spopadi, saj si namesto izvoza revolucije in neskončnih vojn želi predvsem pravico do svobodnega in normalnega življenja. Izvorni članek: Iran v breznu diktature in revolucije Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
• 
  Naravna in umetna subjektivnost 17.09.2025 29min

  Potovanje skozi evolucijo in psiho v iskanju razlike med človekom in strojem. Podkast temelji na sestavku, ki vzpostavlja most med naravoslovnim in humanističnim razumevanjem človeka, pri čemer psihoanalitične koncepte pojasnjuje z evolucijskimi in nevroznanstvenimi modeli. Izvorni članek: Naravna in umetna subjektivnost Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
• 
  Kaj se dogaja v telesu med tekom? 11.09.2025 20min

  Kako srce, pljuča in mišice iz hrane in kisika ustvarjajo gibanje. Izvorni članek: Kaj se dogaja v telesu med tekom? Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
• 
  Paradoksi kvantne realnosti: fizika in filozofija 18.06.2025 9min

  Kvantna fizika nas po sto letih uspehov znova postavlja pred vprašanje, kaj sploh pomeni razumeti svet. Filozofski razmislek o temeljih kvantne teorije, ki je bil dolgo odrinjen na rob, postaja nujen in legitimen del sodobne fizike. Izvorni članek: Paradoksi realnosti: kaj nam kvantna mehanika zares pove o svetu Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
• 
  Žiga Zois (1747–1819) 24.05.2025 21min

  Baron, ki je s svojim znanjem, bogastvom in vizijo prebudil slovensko kulturo in znanost. Izvorni članek: Žiga Zois (1747–1819) Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
• 
  Jurij Vega (1754-1802) 16.05.2025 25min

  Matematik in topniški častnik, ki je kljub revnemu kmečkemu poreklu dosegel baronski naziv. Izjemna osebnost protislovij, ki je sredi bojnega ognja ustvarjala matematične dragocenosti. (Izvorni članek: Jurij Vega 1754-1802) Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
• 
  Kemiki med Dachauom in montiranimi procesi 14.05.2025 27min

  Zgodba slovenskih kemikov, ki so v nacističnem taborišču preživeli s pomočjo znanja, nato pa bili doma krivično obsojeni kot izdajalci, razkriva tragičen preplet znanosti, politike in boja za dostojanstvo v času dveh totalitarizmov. (Izvorni članek: Znanost v senci smrti 1942-1948) Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
• 
  Gabriel Gruber 24.02.2025 12min

  Vplivni jezuit in učenjak, ki je premaknil reko, a moral nato zbežati iz Ljubljane. Gabriel Gruber (1740–1805) je bil vsestranski jezuit, znanstvenik in inženir, ki je pustil pomemben pečat v Ljubljani. Deloval je kot predavatelj in je poskušal urediti poplavno varnost mesta z gradnjo prekopa, kar pa se je izkazalo za finančno zahteven projekt. Po odhodu iz Ljubljane je v Rusiji postal ključna osebnost pri modernizaciji izobraževalnega sistema in general jezuitskega reda.
• 
  Anton Codelli 09.01.2025 12min

  Anton Codelli, vizionarski slovenski plemič in izumitelj, je bil pionir na področju avtomobilizma, radijskih komunikacij in televizijske tehnologije. Njegovo najpomembnejše delo je bilo vodenje izgradnje revolucionarne radijske postaje Kamina v nemški koloniji Togo, ki je omogočala komunikacijo med Afriko in Evropo. Njegov življenjski opus zajema tudi razvoj prvih radijskih postaj v Ljubljani, pionirsko delo na področju mehanske televizije ter pomemben prispevek k zgodnji filmski produkciji v Afriki.