Zgodovina slovenskega alpinizma | podcast

Avsnitt

• Matej Flis – najmlajši Slovenec na Everestu | Na robu stene 05.05.2026 48min

  V tokratni epizodi serije Na robu stene gostimo Mateja Flisa, alpinista, športnega plezalca in gorskega reševalca, ki je leta 2000 kot član odprave Ski Everest stopil na vrh Mount Everesta in postal najmlajši Slovenec na strehi sveta.Pogovor odpre njegovo pot od prvih plezalnih izkušenj na Koroškem do najzahtevnejših sten in odprav v Himalajo. Dotaknemo se vzpona na Everest, pomena odprave Ski Everest in vprašanja, kako ta dosežek umeščati v širši kontekst slovenskega alpinizma, zlasti v primerjavi z zgodovinsko odpravo leta 1979.Matej Flis govori tudi o svojem nadaljnjem razvoju, plezanju v velikih stenah, izkušnjah iz Severne in Južne Amerike ter o sodobnem alpinizmu, ki se vse bolj oddaljuje od klasičnih himalajskih odprav. Poseben poudarek namenimo razmerju med športnim plezanjem in alpinizmom ter spremembam v pristopu, ciljih in vrednotah.Danes ostaja aktiven plezalec z jasnimi cilji. Med drugim zaključuje znamenito alpinistično trilogijo severnih sten Alp.Z njim se je pogovarjal Peter Mikša.___🎧 Zgodovina slovenskega alpinizma je podcast, ki skozi pogovore z alpinisti, pričevanja in arhivske vpoglede osvetljuje razvoj alpinizma na Slovenskem in širše.👤 Avtor in voditelj: dr. Peter Mikša, zgodovinar in raziskovalec zgodovine alpinizma.🌐 Več: ⁠https://zsa.si⁠📘 FB: Zgodovina slovenskega alpinizma
• Miro Štebe – odprave, nesreča in Preizkušnje | Na robu stene 01.04.2026 1h 14min

  V tokratni epizodi serije Na robu stene gostimo Mira Štebeta, alpinista, gorskega reševalca in dolgoletnega novinarja, ki je s svojimi izkušnjami zaznamoval pomembno obdobje slovenskega alpinizma.Plezati je začel v zgodnjih sedemdesetih letih, konec desetletja pa se je kot član odprave odpravil na Tirič Mir (7708 m), najvišji vrh Hindukuša. Po vrnitvi je v Koglu doživel hudo nesrečo, ki je za daljši čas prekinila njegovo plezalno pot. Leta 1981 se je znova podal v odpravo, tokrat na Grenlandijo, kjer so s soplezalci dosegli izjemne rezultate – 25 osvojenih vrhov in 29 novih smeri.Odpravo je zaznamoval tudi dramatičen zaključek, ko zaradi slabega vremena helikopter ni mogel po ekipo. Devet dni so čakali v negotovosti, z omejenimi zalogami hrane. V tem času je Štebe doživel še eno prelomno izkušnjo – izgubo sluha.Svojo življenjsko pot in preizkušnje je pozneje opisal v knjigi Preizkušnje, ki je nedavno ponovno izšla.Pogovor odpira vprašanja vztrajnosti, tveganja, posledic nesreč in osebnih prelomov, hkrati pa ponuja dragocen vpogled v zgodovino slovenskega alpinizma, odprave v Himalajo in razvoj alpinistične kulture v Jugoslaviji.🎙️ Z Mirom Štebetom se je pogovarjal Peter Mikša.___🎧 Zgodovina slovenskega alpinizma je podcast, ki skozi pogovore, pričevanja in arhivske vpoglede osvetljuje razvoj alpinizma na Slovenskem in širše.👤 Avtor in voditelj: dr. Peter Mikša📘 FB: Zgodovina slovenskega alpinizma🌐 Več: https://zsa.si
• Jože Zupan – Everest 1979, Himalaja | Stebri slovenskega alpinizma 17.03.2026 1h 3min

  V tokratni epizodi serije Stebri slovenskega alpinizma gostimo Jožeta Zupana – Juša, enega ključnih akterjev zlate dobe slovenskega alpinizma v sedemdesetih in osemdesetih letih.Spoznamo njegovo alpinistično pot od prvih vzponov nad Rimskimi Toplicami do najzahtevnejših sten doma in v tujini ter himalajskih odprav. Med drugim je sodeloval na odpravi na Everest leta 1979 in na Daulagiri leta 1981.V navezi s Frančkom Knezom je soustvarjal pomembno obdobje slovenskega alpinizma ter preplezal vrsto prvenstvenih smeri, med njimi Slovensko smer v Grand Jorasses, Steber Franca Jožefa v Triglavu in Orlovsko smer v Golerjevi peči. Posebej izstopajo njegove prve zimske ponovitve ter zahtevni vzponi v Alpah, Himalaji in Andih, vključno s smermi v Druju, Gaurišankarju in Huascaránu.Pogovor razkriva tudi njegovo delo z mladimi kot športni pedagog ter njegovo ustvarjalno, pesniško plat, ki jo je izrazil v zbirki Tukaj tam onkraj.Gre za pripoved o generaciji, ki je soustvarjala vrhunske dosežke slovenskega alpinizma, ter o osebni poti posameznika, ki je življenje v gorah prenesel tudi v razmislek in zapis.🎙️ Z Jožetom Zupanom – Jušem se je pogovarjal Peter Mikša.📍 Posneto na Kopitniku nad Rimskimi Toplicami.___🎧 Zgodovina slovenskega alpinizma je podcast, ki skozi pogovore z alpinisti, pričevanja in arhivske vpoglede osvetljuje razvoj alpinizma na Slovenskem in širše.👤 Avtor in voditelj: dr. Peter Mikša, zgodovinar in raziskovalec zgodovine alpinizma.🌐 Več: https://zsa.si📘 FB: Zgodovina slovenskega alpinizma
• Gregor Kresal – drytooling, Sfinga, M9 | Stebri slovenskega alpinizma 27.02.2026 1h 9min

  V tokratni epizodi serije Stebri slovenskega alpinizma predstavljamo Gregorja Kresala, enega ključnih predstavnikov generacije, ki je v devetdesetih letih slovenski alpinizem popeljala v obdobje sodobnega kombiniranega plezanja, drytoolinga in vrhunskega prostega plezanja.Gregor je začel plezati sredi osemdesetih let in se hitro uveljavil s težkimi smermi v Julijskih Alpah in Kamniško-Savinjskih Alpah. V Loški steni je s prvenstveno smerjo Mali Koritniški medved nakazal prehod iz klasičnega zimskega plezanja v nove, kombinirane linije.V obdobju odličnih zimskih razmer je sodeloval pri nastanku številnih zahtevnih lednih slapov do težavnosti WI 7–, med njimi Ribomanija, Membrana in Tisa Direkt. V naslednjih letih je bil med pionirji drytoolinga v Sloveniji. Smeri, kot so Aqualung, Podstreha in VVZ, sodijo med prelomne vzpone, ki so dvignili tehnično raven do težavnosti M8 in M9.Leta 1995 je skupaj z Miho Kajzeljem opravil prvi prosti vzpon v znameniti smeri Obraz Sfinge v Triglavu, enem ključnih mejnikov slovenskega alpinizma. V športnem plezanju je dosegal težavnosti do 8b.Sodeloval je na številnih odpravah v Ande, Himalajo, Karakorum, na Svalbard, Novo Zelandijo in v Južno Afriko. Skupaj je opravil okoli 700 smeri, od tega več kot 130 prvenstvenih.Poleg plezalnih dosežkov pomembno prispeva tudi k dokumentiranju alpinistične zgodovine, med drugim s knjigo Zimski vzponi, sodelovanjem pri filmu Sfinga ter z arhiviranjem gradiva in fotografij.Pogovor odpira vprašanja alpinistične ustvarjalnosti, razvoja tehničnega plezanja in časa, ki ga je Gregor Kresal sooblikoval kot eno ključnih imen slovenske plezalske zgodovine.🎙️ Z Gregorjem Kresalom se je pogovarjal Peter Mikša.___🎧 Zgodovina slovenskega alpinizma je podcast, ki skozi pogovore z alpinisti, pričevanja in arhivske vpoglede osvetljuje razvoj alpinizma na Slovenskem in širše.👤 Avtor in voditelj: dr. Peter Mikša, zgodovinar in raziskovalec zgodovine alpinizma.🌐 Več: https://zsa.si📘 FB: Zgodovina slovenskega alpinizma
• Dušan Jelinčič – Broad Peak 1986, alpinist in pisatelj | Stebri slovenskega alpinizma 10.02.2026 52min

  V tokratni epizodi serije Stebri slovenskega alpinizma predstavljamo Dušana Jelinčiča – alpinista, pisatelja, novinarja in enega najprepoznavnejših zamejskih Slovencev.Je prvi Tržačan in prvi iz Furlanije – Julijske krajine, ki je stal na osemtisočaku. Leta 1986 je kot član jugoslovanske odprave dosegel vrh Broad Peaka.A Jelinčičeva pot presega alpinizem. Je tudi izrazito literarna in kulturna. Ob Borisu Pahorju sodi med najbolj prevajane slovenske avtorje v italijanščino. Njegova dela, med njimi Zvezdnate noči in Biseri pod snegom, sodijo v vrh sodobne slovenske gorniške in alpinistične literature.Je prejemnik nagrade Prešernovega sklada in avtor prepoznavnega sloga, ki združuje pripovedno širino, izkušnjo gora in razmislek o identiteti.V pogovoru spregovori o odpravi na Broad Peak, o povezavi med gorami in pisanjem, o vlogi literature pri ohranjanju spomina ter o očetu Zorku Jelinčiču – ustanovitelju organizacije TIGR, borcu za narodno identiteto in alpinistu, ki je plezal s Klementom Jugom.Gre za pripoved o presečišču alpinizma, literature in zgodovine ter o prostoru, kjer se osebna izkušnja prepleta s kolektivnim spominom.🎙️ Z Dušanom Jelinčičem se je pogovarjal Peter Mikša.📍 Posneto v Trstu, februarja 2022.___🎧 Zgodovina slovenskega alpinizma je podcast, ki skozi pogovore z alpinisti, pričevanja in arhivske vpoglede osvetljuje razvoj alpinizma na Slovenskem in širše.👤 Avtor in voditelj: dr. Peter Mikša, zgodovinar in raziskovalec zgodovine alpinizma.🌐 Več: https://zsa.si📘 FB: Zgodovina slovenskega alpinizma
• Janez Dovžan – Makalu 1975, reševanje v Himalaji | Stebri slovenskega alpinizma 27.01.2026 1h 25min

  V tokratni epizodi serije Stebri slovenskega alpinizma predstavljamo Janeza Dovžana – alpinista, smučarja, gorskega reševalca in enega ključnih članov znamenite odprave na Makalu leta 1975.Na tej odpravi se je zapisal v zgodovino ne le z vzponom na vrh, temveč predvsem s svojo izjemno požrtvovalnostjo in tovarištvom ob reševanju soplezalca, kar sodi med najbolj pretresljive in hkrati veličastne zgodbe slovenskega alpinizma.Janez prihaja z Dovjega, vasi pod Triglavom, kjer se je že kot otrok navezal na gore. Bil je član znamenite skupine Mojstranške veverice in je leta 1973 skupaj z Miho Smolejem kot prvi Slovenec preplezal El Capitan v Združenih državah Amerike.Temu uspehu so sledile odprave in vzponi na Kangbačen, Makalu ter kasneje še na Ama Dablam in druge vrhove.V pogovoru se dotaknemo njegovih plezalskih začetkov, vpliva domačega okolja na njegovo pot, njegovega alpinističnega smučanja ter spusta z vrha Triglava. Poseben poudarek namenimo tudi reševanju Zorana Bešlina na Makaluju, ki ga je Marjan Manfreda – Marjon označil za eno največjih zgodb slovenskega alpinizma.Janez Dovžan je dolgoletni član Gorske reševalne zveze Slovenije, smučar in avtor knjige Z Dovjega do Himalaje (2025).Gre za pripoved o pogumu, tovarištvu in generaciji, ki je postavljala temelje sodobnega slovenskega alpinizma.🎙️ Z Janezom Dovžanom se je pogovarjal Peter Mikša.___🎧 Zgodovina slovenskega alpinizma je podcast, ki skozi pogovore z alpinisti, pričevanja in arhivske vpoglede osvetljuje razvoj alpinizma na Slovenskem in širše.👤 Avtor in voditelj: dr. Peter Mikša, zgodovinar in raziskovalec zgodovine alpinizma.🌐 Več: https://zsa.si📘 FB: Zgodovina slovenskega alpinizma
• Srečo Rehberger – Brid Klina 1986, prosto plezanje | Na robu stene 12.01.2026 53min

  V tokratni epizodi serije Na robu stene predstavljamo Sreča Rehbergerja, enega ključnih akterjev prehoda iz klasičnega alpinizma v moderno športno plezanje v Sloveniji.Leta 1986 sta s Tadejem Slabetom v Paklenici prvič prosto preplezala legendarni Brid Klina, trinajst let po prvenstveni tehnični izvedbi. Ta vzpon velja za enega pomembnejših prelomov v slovenskem plezanju, saj označuje dokončen prehod v dobo prostega plezanja.Srečo Rehberger je bil med pionirji najtežjih športnoplezalnih smeri pri nas in eden prvih slovenskih plezalcev, ki je dosegel težavnosti 8b in 8b+. Pomembno je prispeval tudi k razvoju prvih urejenih plezališč ter soustvarjal plezalno skupnost v osemdesetih letih.Bil je tudi med protagonisti legendarnega televizijskega prenosa v živo iz smeri Goba v Ospu, ki je slovensko plezanje prvič približal širši javnosti.V pogovoru spregovori o prvem prostem vzponu čez Brid Klina, o začetkih športnega plezanja v Sloveniji, razvoju plezalne etike in treninga ter o freeclimbingu kot življenjskem slogu.Gre za zgodbo generacije, ki je postavila temelje sodobnemu športnemu plezanju pri nas.🎙️ S Srečom Rehbergerjem se je pogovarjal Peter Mikša.___🎧 Zgodovina slovenskega alpinizma je podcast, ki skozi pogovore z alpinisti, pričevanja in arhivske vpoglede osvetljuje razvoj alpinizma na Slovenskem in širše.👤 Avtor in voditelj: dr. Peter Mikša, zgodovinar in raziskovalec zgodovine alpinizma.🌐 Več: https://zsa.si📘 FB: Zgodovina slovenskega alpinizma
• Roman Benet – vseh 14 osemtisočakov, Himalaja | Stebri slovenskega alpinizma 19.12.2025 1h 4min

  V tokratni epizodi serije Stebri slovenskega alpinizma predstavljamo Romana Beneta, zamejskega Slovenca, alpinista in enega najizjemnejših himalajcev slovenskega prostora.Roman Benet je kot prvi in do danes edini Slovenec osvojil vseh štirinajst osemtisočakov. Njegovi dosežki sodijo v sam vrh svetovnega alpinizma.Prihaja iz Bele Peči (Fusine di Laghi) pod severnimi ostenji Mangarta. Čeprav je dolga leta živel z italijanskim državljanstvom, se je ves čas čutil del slovenskega naroda, leta 2018 pa je sprejel tudi slovensko državljanstvo.Njegovi plezalski začetki segajo v konec sedemdesetih let, ko je skupaj z Grazianom Vuerichom opravil številne zahtevne vzpone v Julijskih Alpah. Kasneje je večino svojih najpomembnejših dosežkov ustvaril skupaj z življenjsko sopotnico in plezalno partnerko Nives Meroi.Kot prvi zakonski par na svetu sta brez dodatnega kisika in brez višinskih nosačev osvojila vseh štirinajst najvišjih vrhov sveta. Med vrhunce sodi tudi tako imenovana himalajska trilogija leta 2003, ko sta v dvajsetih dneh osvojila Broad Peak ter oba Gašebruma.Poseben pečat pušča tudi njuna zgodba s Kangčendzenge leta 2009, ko sta se soočila z boleznijo in preizkušnjo, ki jo je Nives Meroi kasneje opisala v knjigi Ne pustim te čakati.Roman Benet je bil dolgo časa v slovenskem prostoru spregledan. Širši javnosti je bil celoviteje predstavljen šele v knjigi Zgodovina slovenskega alpinizma (2013).Gre za zgodbo o vztrajnosti, partnerski navezi, identiteti in pripadnosti, ki presega zgolj alpinistične dosežke.🎙️ Z Romanom Benetom se je pogovarjal Peter Mikša.📍 Posneto na domačiji pod Mangartom.___🎧 Zgodovina slovenskega alpinizma je podcast, ki skozi pogovore z alpinisti, pričevanja in arhivske vpoglede osvetljuje razvoj alpinizma na Slovenskem in širše.👤 Avtor in voditelj: dr. Peter Mikša, zgodovinar in raziskovalec zgodovine alpinizma.🌐 Več: https://zsa.si📘 FB: Zgodovina slovenskega alpinizma
• Borislav Aleraj – Brid Klina 1973, prvenstvena smer | Na robu stene 21.11.2025 1h 26min

  V tokratni epizodi serije Na robu stene predstavljamo Borislava Aleraja – Akaca, zdravnika, gorskega reševalca, pisatelja in eno ključnih osebnosti hrvaškega alpinizma ter jugoslovanske alpinistične scene.Njegova plezalska pot se je začela leta 1966 v alpinističnem odseku PDS Velebit. Sprva je plezal v stenah domačega Kleka, nato pa svoje delovanje razširil v slovenske Alpe, Visoke Ture, Ande in Himalajo, najmočneje pa je zaznamoval prav Paklenico.Leta 1973 je skupaj s soplezalcem Marijanom Čepelakom – Maliganom preplezal legendarno prvenstveno smer Brid Klina (Brid klina za Huniku). Vzpon, ki je trajal osem dni, je bil tedaj ena najtežjih tehničnih smeri v Jugoslaviji in najtežja na Hrvaškem.Aleraj ni le plezalec, temveč tudi pomemben kronist alpinizma. Deloval je kot zdravnik na odpravah v Andih in Himalaji, kot inštruktor gorskega reševanja ter avtor strokovnih priročnikov in zapisov o razvoju alpinizma.Gre za pripoved o času velikih tehničnih smeri, pionirskih vzponov in generaciji, ki je postavljala temelje sodobnega plezanja v širšem jugoslovanskem prostoru.🎙️ Z Borislavom Alerajem se je pogovarjal Peter Mikša.📍 Posneto v Zagrebu.___🎧 Zgodovina slovenskega alpinizma je podcast, ki skozi pogovore z alpinisti, pričevanja in arhivske vpoglede osvetljuje razvoj alpinizma na Slovenskem in širše.👤 Avtor in voditelj: dr. Peter Mikša, zgodovinar in raziskovalec zgodovine alpinizma.🌐 Več: https://zsa.si📘 FB: Zgodovina slovenskega alpinizma
• Zehrudin Isaković – Everest 1979, dokumentarna serija | Pogled čez rob 27.10.2025 46min

  V tokratni epizodi serije Pogled čez rob gostimo Zehrudina Isakovića, bosansko-hercegovskega režiserja, publicista, novinarja, alpinista in raziskovalca gorskega sveta.Pogovor se osredotoča na njegovo dokumentarno serijo Everest ’79, ki obuja enega najpomembnejših trenutkov jugoslovanskega himalajizma – odpravo na Mount Everest leta 1979, v okviru katere sta 13. maja vrh sveta dosegla Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj.Zehrudin Isaković, magister komunikologije in avtor več kot sedemdesetih dokumentarnih filmov, osvetljuje ozadje nastajanja serije, raziskovanje arhivskega gradiva, delo s sogovorniki ter pomen tovrstnih projektov za razumevanje zgodovine alpinizma.Kot nekdanji alpinist z več kot 250 preplezanimi smermi ponuja tudi osebni pogled na gore, ki ga prepleta z razmislekom o kolektivnem spominu in pomenu ohranjanja alpinistične dediščine.Gre za pogovor o tem, kako nastaja zgodovina, kako jo pripovedujemo in zakaj Everest ’79 ostaja ena ključnih referenčnih točk v prostoru nekdanje Jugoslavije.🎙️ Z Zehrudinom Isakovićem se je pogovarjal Peter Mikša.📍 Posneto v Sarajevu.___🎧 Zgodovina slovenskega alpinizma je podcast, ki skozi pogovore z alpinisti, pričevanja in arhivske vpoglede osvetljuje razvoj alpinizma na Slovenskem in širše.👤 Avtor in voditelj: dr. Peter Mikša, zgodovinar in raziskovalec zgodovine alpinizma.🌐 Več: https://zsa.si📘 FB: Zgodovina slovenskega alpinizma
• Cene Berčič – Daulagiri 1981, preizkušnja in vrnitev | Stebri slovenskega alpinizma 11.07.2025 1h 40min

  V tokratni epizodi serije Stebri slovenskega alpinizma predstavljamo Vincenca – Ceneta Berčiča, alpinista, ki je s svojo zgodbo poguma, vztrajnosti in predanosti goram zaznamoval slovenski alpinizem.Sodeloval je na številnih odpravah v najvišja gorstva sveta, med drugim v Himalajo, Hindukuš in Karakorum. Med njegove pomembnejše vzpone sodijo Vzhodni Tirich Mir, Lotse Šar, Ganeš in Pumori.Posebno mesto v njegovi življenjski zgodbi ima odprava na Daulagiri leta 1981, kjer je sodeloval pri vzponu v južni steni. Med odpravo je utrpel hude ozebline in izgubil prste na nogah, a se kljub temu ni odrekel goram.Po dolgem obdobju okrevanja se je vrnil v visokogorje in leta 2006 dosegel vrh osemtisočaka, kar predstavlja izjemen primer vztrajnosti in notranje moči.Bil je tudi član odprave Tomaža Humarja ob njegovem vzponu v južni steni Daulagirija ter vodja odprave na Mustag Ato v zahodni Kitajski. Poleg tega je vodil številne trekinge v indijski Himalaji.Gre za pripoved o preizkušnji, vztrajnosti in vrnitvi, ki presega zgolj alpinistične dosežke.🎙️ S Cenetom Berčičem se je pogovarjal Peter Mikša.___🎧 Zgodovina slovenskega alpinizma je podcast, ki skozi pogovore z alpinisti, pričevanja in arhivske vpoglede osvetljuje razvoj alpinizma na Slovenskem in širše.👤 Avtor in voditelj: dr. Peter Mikša, zgodovinar in raziskovalec zgodovine alpinizma.🌐 Več: https://zsa.si📘 FB: Zgodovina slovenskega alpinizma
• Drejc Karničar – Anapurna 1995, smučanje z osemtisočaka | Stebri slovenskega alpinizma 21.06.2025 56min

  V tokratni epizodi serije Stebri slovenskega alpinizma predstavljamo Drejca Karničarja, alpinista, gorskega reševalca in smučarja iz znamenite alpinistično-smučarske družine Karničar z Jezerskega.Leta 1995 je skupaj z bratom Davotom stopil na vrh Anapurne in s tem pomembno zaznamoval slovenski himalajizem. Kot prva Slovenca sta z vrha osemtisočaka tudi smučala, kar predstavlja enega izmed prelomnih dosežkov v povezovanju alpinizma in ekstremnega smučanja.Njegova življenjska pot je tesno povezana z Jezerskim, kjer je družina Karničar več desetletij oskrbovala Češko kočo. Drejc je bil dolgoletni član in vodja Gorske reševalne službe Jezersko, danes pa deluje tudi kot župan.Pogovor odpira teme vzponov, reševanja, družinske tradicije in odgovornosti do skupnosti, pa tudi odnosa do gora, ki ga zaznamuje preplet alpinizma, smučanja in vsakdanjega življenja.Gre za zgodbo o prostoru, družini in generaciji, ki je pomembno prispevala k razvoju slovenskega alpinizma.🎙️ Z Drejcem Karničarjem se je pogovarjal Peter Mikša.📍 Posneto na Jezerskem.___🎧 Zgodovina slovenskega alpinizma je podcast, ki skozi pogovore z alpinisti, pričevanja in arhivske vpoglede osvetljuje razvoj alpinizma na Slovenskem in širše.👤 Avtor in voditelj: dr. Peter Mikša, zgodovinar in raziskovalec zgodovine alpinizma.🌐 Več: https://zsa.si📘 FB: Zgodovina slovenskega alpinizma
• Emil Tratnik – Daulagiri 1981, Čo Oju z sinom | Stebri slovenskega alpinizma 05.04.2025 1h 40min

  V tokratni epizodi serije Stebri slovenskega alpinizma predstavljamo Emila Tratnika, alpinista iz Idrije in člana odprave Daulagiri 1981, ene najpomembnejših in najbolj zahtevnih zgodb slovenskega himalajizma.Bil je del generacije, ki je sodelovala pri vzponu v južni steni Daulagirija, odpravi, ki je zaznamovala slovenski alpinizem in ostala zapisana kot ena njegovih najbolj prelomnih preizkušenj.Poleg Daulagirija je sodeloval še pri številnih odpravah v tuja gorstva. Leta 1983 je dosegel vrh 7455 metrov visoke Gangapurne, svojo alpinistično pot pa je leta 2006 kronal z vzponom na osemtisočak Čo Oju – skupaj s svojim sinom Aljažem.Gre za zgodbo o vztrajnosti, generacijskem prenosu izkušenj in navezanosti na gore, ki presega posamezne vzpone.🎙️ Z Emilom Tratnikom se je pogovarjal Peter Mikša.📍 Posneto v Vojsko.___🎧 Zgodovina slovenskega alpinizma je podcast, ki skozi pogovore z alpinisti, pričevanja in arhivske vpoglede osvetljuje razvoj alpinizma na Slovenskem in širše.👤 Avtor in voditelj: dr. Peter Mikša, zgodovinar in raziskovalec zgodovine alpinizma.🌐 Več: https://zsa.si📘 FB: Zgodovina slovenskega alpinizma
• Viki Grošelj – Makalu 1975, Everest, 10 osemtisočakov | Stebri slovenskega alpinizma 18.03.2025 1h 13min

  V tokratni epizodi serije Stebri slovenskega alpinizma predstavljamo Vikija Grošlja, enega najvidnejših slovenskih alpinistov in pomembnega soustvarjalca slovenskega himalajizma.Viki Grošelj je pristopil na deset izmed štirinajstih osemtisočakov, med njimi Makalu, Everest, K2, Kančendzengo, Lotse in Manaslu. Na večino vrhov se je povzpel brez dodatnega kisika, med njegove izjemne dosežke pa sodi tudi smučanje z vrha Čo Oja. Dosegel je tudi vse najvišje vrhove sedmih celin.Njegova alpinistična pot se je začela leta 1967 v Alpinističnem odseku Ljubljana Matica. Bil je član legendarne jugoslovanske odprave na Makalu leta 1975, kjer so slovenski alpinisti prvič osvojili osemtisočak, kasneje pa tudi odprave na Everest leta 1979.Sodeloval je na več kot tridesetih odpravah v tuja gorstva in za svoje dosežke prejel številna priznanja, med njimi dvakrat Bloudkovo nagrado ter Častni znak svobode Republike Slovenije.Viki Grošelj je tudi plodovit pisec in publicist. Napisal je devetnajst knjig ter sodeloval pri številnih drugih publikacijah, s katerimi je slovenski alpinizem predstavil širši javnosti doma in v tujini. Med letoma 2005 in 2013 je s TV Slovenija pripravil dokumentarno serijo Velikani Himalaje.Gre za pripoved o enem ključnih akterjev slovenskega alpinizma, ki je s svojimi vzponi, pisanjem in delom zaznamoval več desetletij razvoja te dejavnosti.🎙️ Z Vikijem Grošljem se je pogovarjal Peter Mikša.📍 Posneto v Ljubljani.___🎧 Zgodovina slovenskega alpinizma je podcast, ki skozi pogovore z alpinisti, pričevanja in arhivske vpoglede osvetljuje razvoj alpinizma na Slovenskem in širše.👤 Avtor in voditelj: dr. Peter Mikša, zgodovinar in raziskovalec zgodovine alpinizma.🌐 Več: https://zsa.si📘 FB: Zgodovina slovenskega alpinizma
• Janko Oprešnik – Zumba – solo vzponi, 1500 smeri | Stebri slovenskega alpinizma 28.02.2025 1h 5min

  V tokratni epizodi serije Stebri slovenskega alpinizma predstavljamo Janka Oprešnika – Zumbo, alpinista, gorskega vodnika, reševalca in enega najizrazitejših slovenskih solo plezalcev.Ukvarja se z različnimi zvrstmi alpinizma in plezanja, vključno z alpinističnim in turnim smučanjem. Njegova plezalska pot se je resneje začela pri 22 letih, ko je osnovno znanje pridobil v Alpinističnem odseku APD Kozjak Maribor, kasneje pa deloval tudi v AO Impol.Zumba velja za enega najvidnejših slovenskih tehničnih plezalcev, predvsem pa je prepoznaven po solo vzponih, ki predstavljajo njegov zaščitni znak. V svoji karieri je preplezal več kot 1.500 smeri, od tega več kot 500 prvenstvenih.Posebno mesto v njegovem delu ima tudi ohranjanje alpinistične dediščine. Je zbiratelj stare plezalne opreme in skrbnik zgodovinskega spomina na pionirska obdobja alpinizma na Slovenskem.V zadnjih letih se posveča tudi rezbarjenju, kar odpira še eno dimenzijo njegovega ustvarjalnega izraza.Gre za zgodbo o predanosti, samostojnosti in dolgoletnem vztrajanju v svetu sten.🎙️ Z Jankom Oprešnikom – Zumbo se je pogovarjal Peter Mikša.📍 Posneto v Slovenski Bistrici.___🎧 Zgodovina slovenskega alpinizma je podcast, ki skozi pogovore z alpinisti, pričevanja in arhivske vpoglede osvetljuje razvoj alpinizma na Slovenskem in širše.👤 Avtor in voditelj: dr. Peter Mikša, zgodovinar in raziskovalec zgodovine alpinizma.🌐 Več: https://zsa.si📘 FB: Zgodovina slovenskega alpinizma
• Tone Golnar – 1600 smeri, alpinistični vodniki in izobraževanje | Stebri slovenskega alpinizma 10.02.2025 49min

  V tokratni epizodi serije Stebri slovenskega alpinizma predstavljamo Toneta Golnarja, alpinista in enega najpomembnejših avtorjev na področju alpinistične in gorniške literature v Sloveniji.S plezanjem se ukvarja od leta 1976. Že kot srednješolec je opravil zahtevne vzpone, kasneje pa sodeloval na odpravah v Himalaji, Andih in Patagoniji, tako kot udeleženec kot vodja. Povzpel se je na več šest- in sedemtisočakov.V svoji karieri je preplezal okoli 1600 smeri, od tega več kot 50 prvenstvenih.Poleg alpinističnih dosežkov pa je njegov največji prispevek na področju izobraževanja in pisanja. Je eden najvidnejših avtorjev alpinističnih in plezalnih vodnikov ter strokovne literature pri nas.Njegova bibliografija obsega več kot 80 enot, med njimi vodnike, učbenike, strokovne in poljudne članke ter mentorstva. Opisal je številna plezališča in alpinistična območja v Sloveniji in na Hrvaškem ter s tem pomembno prispeval k razvoju in dostopnosti plezalnega znanja.Gre za pripoved o človeku, ki je poleg plezanja ključno zaznamoval tudi prenos znanja in razvoj alpinistične kulture.🎙️ S Tonetom Golnarjem se je pogovarjal Peter Mikša.📍 Posneto v Šentjurju.___🎧 Zgodovina slovenskega alpinizma je podcast, ki skozi pogovore z alpinisti, pričevanja in arhivske vpoglede osvetljuje razvoj alpinizma na Slovenskem in širše.👤 Avtor in voditelj: dr. Peter Mikša, zgodovinar in raziskovalec zgodovine alpinizma.🌐 Več: https://zsa.si📘 FB: Zgodovina slovenskega alpinizma
• Janko Ažman – prvi Slovenec nad 8000 m, Makalu 1975 | Stebri slovenskega alpinizma 21.01.2025 48min

  V tokratni epizodi serije Stebri slovenskega alpinizma predstavljamo Janka Ažmana, enega ključnih akterjev zgodnjega slovenskega himalajizma.Leta 1972 je v navezi z Matijo Maležičem na odpravi v južno steno Makaluja kot prvi Slovenec presegel magično mejo 8000 metrov. Tri leta pozneje je skupaj z Nejcem Zaplotnikom dosegel vrh Makaluja, prvega slovenskega oziroma jugoslovanskega osemtisočaka.Odprava na Makalu leta 1975 pod vodstvom Aleša Kunaverja je Slovenijo trajno umestila v svetovni alpinistični vrh.Ažman je pomemben tudi v evropskem kontekstu. Leta 1968 je bil član naveze, ki je preplezala Walkerjev steber v severni steni Grandes Jorasses, enega od t. i. zadnjih velikih problemov Alp.Bil je tudi soustanovitelj legendarne skupine Mojstranških veveric, ki je v šestdesetih in sedemdesetih letih premikala meje alpinizma, ter dolgoletni gorski reševalec.Gre za pripoved o pionirju, ki je sodeloval pri preboju slovenskega alpinizma v Himalajo in svet.🎙️ Z Jankom Ažmanom se je pogovarjal Peter Mikša.📍 Posneto v Mojstrani.___🎧 Zgodovina slovenskega alpinizma je podcast, ki skozi pogovore z alpinisti, pričevanja in arhivske vpoglede osvetljuje razvoj alpinizma na Slovenskem in širše.👤 Avtor in voditelj: dr. Peter Mikša, zgodovinar in raziskovalec zgodovine alpinizma.🌐 Več: https://zsa.si📘 FB: Zgodovina slovenskega alpinizma
• Vanja Matijevec – Lotse, Everest 1979 in začetek lednega plezanja | Stebri slovenskega alpinizma 29.12.2024 1h 26min

  V tokratni epizodi serije Stebri slovenskega alpinizma predstavljamo Vanjo Matijevca, enega vidnejših alpinistov zlate generacije slovenskega alpinizma iz 70. in 80. let.Leta 1981 je v navezi s Frančkom Knezom na odpravi v Himalaji preplezal novo smer v južni steni Lotseja in dosegel njen rob. Vzpon je takrat veljal za enega najtežjih v Himalaji.Bil je tudi član legendarne jugoslovanske odprave na Everest leta 1979. Čeprav je bil predviden za naskok na vrh, se je temu odrekel in odšel na pomoč navezi Stipe Božić, Stane Belak in Ang Phu, ki se je po osvojitvi vrha zaplezala visoko nad 8000 metri.Pomemben pečat je pustil tudi v domačih gorah. Leta 1979 je skupaj z Ladom Vidmarjem in Blažem Oblakom preplezal ledni slap Lucifer v Gozd Martuljku, kar velja za začetek lednega plezanja na Slovenskem.Med njegove pomembnejše dosežke sodi tudi prvenstvena smer v zahodni steni Trisula iz leta 1987, ki so jo preplezali neposredno od vznožja do vrha.Vanja Matijevec je bil dejaven tudi kot alpinistični smučar in ostaja ena ključnih osebnosti slovenskega alpinizma druge polovice 20. stoletja.🎙️ Z Vanjo Matijevcem se je pogovarjal Peter Mikša.📍 Posneto v Ljubljani.___🎧 Zgodovina slovenskega alpinizma je podcast, ki skozi pogovore z alpinisti, pričevanja in arhivske vpoglede osvetljuje razvoj alpinizma na Slovenskem in širše.👤 Avtor in voditelj: dr. Peter Mikša, zgodovinar in raziskovalec zgodovine alpinizma.🌐 Več: https://zsa.si📘 FB: Zgodovina slovenskega alpinizma
• Anton Sazonov – Tonač: Čopov steber pozimi 1968 | Stebri slovenskega alpinizma 24.11.2024 1h 34min

  V tokratni epizodi serije Stebri slovenskega alpinizma predstavljamo Antona Sazonova – Tonača, enega najpomembnejših slovenskih alpinistov 60. let.Bil je med najaktivnejšimi in najprodornejšimi plezalci svojega časa ter soustvarjalec preboja slovenskega alpinizma v velike stene Alp in visoka gorstva.Leta 1962 je v navezi z Branetom Pretnarjem opravil prvi slovenski vzpon v severni steni Matterhorna po smeri bratov Schmidt in s tem sodeloval pri razbijanju mita t. i. zadnjih velikih problemov Alp.Širši javnosti in alpinistični skupnosti pa je najbolj znan kot član legendarne naveze Aleš Kunaver, Stane Belak in Anton Sazonov, ki je leta 1968 kot prva pozimi preplezala Čopov steber v Triglavski severni steni.Sodeloval je na številnih odpravah v Hindukuš in Himalajo, med drugim na Kangbačen (1965), v Hindukuš (1968), na Anapurno (1969) ter kot vodja odprave na Trisul (1976). Leta 1964 je vodil tudi raziskovalno odpravo na Svalbard.Anton Sazonov – Tonač je bil alpinist, gorski reševalec, inštruktor, gorski vodnik in turni smučar. Za svoje življenjsko delo je leta 2020 prejel priznanje Planinske zveze Slovenije.🎙️ Z Antonom Sazonovom – Tonačem se je pogovarjal Peter Mikša.📍 Posneto v Ljubljani.___🎙️ Pogovor vodi dr. Peter Mikša, zgodovinar, raziskovalec in avtor številnih del o zgodovini alpinizma ter nosilec projektov s področja javne zgodovine.📺 Zgodovina slovenskega alpinizma je avtorski projekt, ki skozi intervjuje, zgodbe in arhivsko gradivo dokumentira razvoj alpinizma na Slovenskem in v širšem jugoslovanskem prostoru.🌐 Več: https://zsa.si📘 Facebook: Zgodovina slovenskega alpinizma
• Danilo Cedilnik – Den: Makalu, Himalaja in umetnost | Stebri slovenskega alpinizma 15.07.2024 1h 10min

  V tokratni epizodi serije Stebri slovenskega alpinizma predstavljamo Danila Cedilnika – Dena, enega pomembnejših slovenskih alpinistov zlate dobe slovenskega himalajizma.V poznih 60. in 70. letih je sodeloval na številnih odpravah v najvišja gorstva sveta, med drugim v Hindukuš (1970, 1979), na Makalu (1972, 1975) in Kangbačen (1974). Plezal je z vodilnimi imeni slovenskega alpinizma, kot so Bor Krivic, Stane Belak, Mitja Košir, Marjan Manfreda in Viki Grošelj.Bil je tudi med prvimi inštruktorji v alpinistični šoli za nepalske gorske vodnike v Manangu, skupaj z Nejcem Zaplotnikom, Jožetom Andlovicem in Alešem Kunaverjem.Poleg alpinizma je pomembno zaznamovan tudi kot likovni ustvarjalec. Gore so osrednji motiv njegovih grafik in akvarelov, ustvarjal pa je celo na ledeniku Baltoro na višini 4600 metrov, kjer je pripravil tudi razstavo.Je avtor dveh knjig, Congma je hodil spredaj in Sledovi ptic, v katerih se alpinistična izkušnja prepleta z refleksijo in umetniškim izrazom.V pogovoru razkriva svojo pot v alpinizem, odprave, soplezalce ter pogled na gore kot prostor doživetja in ustvarjalnosti.🎙️ Z Danilom Cedilnikom – Denom se je pogovarjal Peter Mikša.📍 Posneto v Guncljah.___🎧 Zgodovina slovenskega alpinizma je podcast, ki skozi pogovore z alpinisti, pričevanja in arhivske vpoglede osvetljuje razvoj alpinizma na Slovenskem in širše.👤 Avtor in voditelj: dr. Peter Mikša, zgodovinar in raziskovalec zgodovine alpinizma.🌐 Več: https://zsa.si📘 FB: Zgodovina slovenskega alpinizma