Morje in mi

ตอน

• Znanstveniki in ribiči razvijajo inovativno tehnologijo za predelavo meduz v kolagen 20.07.2026 10นาที

  Občasno se v slovenskem morju pojavi zelo veliko meduz. Aprila letos so se s pravo invazijo soočali pri naših sosedih, v Tržaškem zalivu. Problem pa ni samo v njihovi številčnosti, pač pa predvsem v pogostosti pojavljanja. Strokovnjaki to pripisujejo različnim vzrokom, dejstvo pa je, da zaradi tega nastaja škoda, tako v morskih ekosistemih kot tudi v gospodarstvu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je tako letos objavilo javni razpis za blažitev podnebnih sprememb v ribištvu, ki vključuje ukrepe za reševanje izziva prekomerne pojavnosti meduz v slovenskem morju. Glavni cilj je vzpostavitev inovativne tehnologije za predelavo meduz v kolagen in krepitev ekonomske trajnosti sektorja. S tem izzivom se bodo skupaj z ribiči spoprijeli na Morski biološki postaji Piran. Z njihovimi predstavniki se je o projektu pogovarjala Jasna Preskar.
• Severno jadranska pristanišča in geopolitika 11.07.2026 14นาที

  O strateškem trikotniku severno jadranskih pristanišč v Trstu, Kopru in na Reki govorimo že petintrideset let. Ampak – ali je takšno skupno delovanje sploh realna možnost? In če ni, če torej govorimo še vedno pretežno o tekmovalnosti med njimi – koliko je ta tekmovalnost plodovita? To je le eno od vprašanj, ki si jih zastavlja tokratna oddaja Morje in mi. Položaj dodatno zapleta negotova situacija na vzhodu Evrope in Sredozemlja; ravno vpliv geopolitike na naše luke pa je bila tudi tema nedavne mednarodne konference v Kopru. Avtor oddaje je Janko Petrovec.
• O varnosti na morju 05.07.2026 9นาที

  Ko se odpravljamo na plovbo, je na prvem mestu varnost. Razmere se na morju lahko hitro spremenijo, zato je pred izplutjem potrebno preveriti vremensko napoved. Med najbolj pogostimi kršitvami pri nas na Upravi RS za pomorstvo beležijo glisiranje preblizu obale in sidranje na zavarovanih območjih. O varnosti na morju smo se pogovarjali s pristaniškim kapitanom Alešem Rotarjem.
• Pomorska povezava med Trstom, Piranom in hrvaško Istro 24.06.2026 9นาที

  Pred dnevi je ponovno zaživela čezmejna pomorska povezava med Trstom, Piranom in hrvaško Istro. Povezava ponuja dobrodošlo alternativo cestnemu prometu, hkrati pa predstavlja zanimiv način odkrivanja obmorskih krajev. Morske teme so povezale tudi mednarodne študente, ki so pred kratkim sodelovali na hekatonu v Kopru. Polovica ekip je izbrala izziv Zavoda YouSea, namenjen razvoju digitalnih rešitev za varovanje morskega okolja
• Razstava o tradiocionalnem lovu na ciplje v Piranskem zalivu 21.06.2026 12นาที

  V Monfortu v Portorožu je na ogled razstava "Ševoli v mrežah - tradicionalni lov na ciplje in akvareli jadranskih rib". Avtorici razstave Nadja Terčon in Veronika Bjelica iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran sta razstavo prepletli z raziskovanjem, ribiško dediščino in spomini ljudi. Razstava tako vključuje bogato dokumentarno gradivo, fotografije, pričevanja, ki prikazujejo, kako je bil nekoč tradicionalen lov na ciplje v Piranskem zalivu pomemben ne le za ribiče, temveč za celotno lokalno skupnost.
• Morje je naša pisarna. Lepo je, če je pisarna čista. 15.06.2026 11นาที

  Pred tednom dni je Slovenska potapljaška zveza pripravila Dan potapljačev. Zveza združuje več kot 1500 potapljačev, ki se vsako leto zberejo na skupnem druženju in potopu. Tokrat so na srečanju očistili obalni pas v Strunjanu, vzporedno pa je čistilna akcija potekala tudi v Piranu. Iz morja so odstranili predvsem ribiške mreže, pločevino in plastično embalažo. Ob tej priložnosti smo nekaj potapljačev povabili pred naš mikrofon.
• Dan odprtih vrat Morske biološke postaje 06.06.2026 14นาที

  Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo je ob svetovnem dnevu oceanov tradicionalno odprla svoja vrata. Okrog 300 šolarjem so predstavili raziskovalne projekte, morske organizme, terensko delo na raziskovalnem plovilu in okoljske izzive v okviru tematskih delavnic. Letošnja osrednja tema dogodka je bila Morje v antropocenu.
• Internautika 2026 23.05.2026 11นาที

  V portoroški Marini je na ogled več kot 200 plovil, od tega jih 30 predstavljajo prvič. Letošnja navtična razstava Internautica je 30-ta. Tudi letos so del razstavišča, posvetili trajnostnim rešitvam v navtiki.
• Opažanja množičnih pojavov meduz vse pogostejša 16.05.2026 12นาที

  V Tržaškem zalivu so se konec aprila množično pojavili veliki morski klobuki. Ne gre za nenavaden pojav, pravijo morski raziksovalci, saj so podobna opažanja zabeležili že v preteklih letih. So pa ta opažanja vse pogostejša. Ožig morskega klobuka je za človeka običajno nezaznaven, zaradi svoje teže in velikosti povzroča preglavice predvsem ribičem. Nasprotno pa je ožig kompasne meduze zelo boleč. Pred dnevi je bilo v slovenskem morju videti večje število prav te vrste meduz. Zakaj se množično pojavljajo v določenem obdobju, kakšen je ob tem vpliv na morski ekosistem, pa v pogovoru s fizikalnim oceanografom dr. Martinom Vodopivcem z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.
• Kako pravilno skočiti z ladje v morje? 10.05.2026 9นาที

  Uporaba opreme, postopki zapuščanja ladje, skok v morje so del vaje "Reševanje in preživetje na morju". Letos je potekala že trinajstič pod okriljem Fakultete za pomorstvo in promet ter Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran. Namenjena je študentom in dijakom plovbne smeri, ki so letos vajo prvič opravljali na ladji Triglav.
• V Podvodnem mestu o morski pestrosti in varovanju okolja 04.05.2026 9นาที

  Podvodno mesto se nahaja na Debelem rtiču. Tako so v zdravilišču Rdečega križa Slovenije poimenovali novo interaktivno učilnico, ki so jo zasnovali z Morsko biološko postajo, Akvarijem Piran in društvom Morigenos.
• Pomorska država na suhem 18.04.2026 11นาที

  V Sloveniji je registriranih 12 tisoč plovil. A mest v občinskih pristaniščih ali zasebnih marinah ni toliko. Zato je pogost pojav, da imajo lastniki plovilo kar doma, na dvorišču, na prikolici ali stojalu. A previdnost pri tem ne bo odveč. Karkoli iz plovila steče, lahko konča v morju. Oddajo Morje in mi danes posvečamo plovilom na suhem, začeli pa jo bomo s posebnim pozivom, ki ga je objavila uprava za pomorstvo oz sektor za varovanje obalnega morja. Tjaša Škamperle
• Prvič sistematično preučili biotsko pestrost severnega Jadrana z okoljsko DNK 13.04.2026 10นาที

  Raziskovalci so z uporabo okoljske DNK v severnem Jadranu uspešno zaznali 44 vrst rib, 15 vrst deseteronožcev in eno vrsto sesalca, veliko pliskavko. V okviru čezmejnega pilotnega projekta SeaInsight, ki se je začel pred dvema letoma, so tako prvič sistematično preučili biotsko pestrost, hkrati pa tudi preverili kako učinkovita je ta metoda za raziskovanje morja. Z eno analizo lahko raziskovalci zaznajo več vrst hkrati, tudi redke ali tujerodne organizme, kot je denimo modra rakovica. Z metodo, ki je popolnoma neinvazivna, pa jim je prvič uspela tudi individualna prepoznava delfinov.
• Jadrnica Čudo znova na morju 06.04.2026 8นาที

  Pred šolsko čolnarno v Portorožu je znova privezana lesena jadrnica, ki so jo pred dvajsetimi leti pripeljali iz Italije. V prihodnje jo bodo lahko študentje Fakultete za pomorstvo in promet uporabljali za različne aktivnosti na morju, je povedal dekan fakultete Peter Vidmar. Zadnje pol leta je doživela obsežnejšo prenovo s pomočjo evropskih sredstev in izolskega ladjedelskega mojstra Tomija Sinožiča. Kako je potekala obnova, katere so posebnosti jadrnice in zakaj so ji nadeli ime Čudo, pa v oddaji Morje in mi.
• Krajinski park Strunjan ima novo direktorico 30.03.2026 16นาที

  Nova direktorica Krajinskega parka Strunjan je Samanta Makovac, visoka naravovarstvena svetnica. Vlada jo je za mandatno dobo štirih let imenovala ob razrešitvi dosedanjega direktorja Marka Starmana, ki je bil izvoljen za ustavnega sodnika. Eden večjih ciljev, za katere se bo zavzemala, je obnova strunjanskih solin. Krajinski park Strunjan je eno najbolj poseljenih zavarovanih območij v Sloveniji. Pripraviti je treba načrt upravljanja za prihodnjih 10 let. Nadaljevala bo tudi s prizadevanji za širitev zavarovalnih območij z namenom zaščite morskih ekosistemov, kar predvideva Barcelonska konvencija. Ob imenovanju na čelo krajinskega parka jo je k pogovoru povabila Mateja Brežan.
• Poskus gojenja klapavic na morskem dnu 23.03.2026 13นาที

  Množični pogin školjk klapavic ogroža gojenje školjk po Sredozemlju in tudi v Jadranskem morju. Ponekod je proizvodnja v zadnjih letih popolnoma izpadla, tudi v italijanskem Varanu, kjer so največja školjčišča v Evropi. Z mednarodnim projektom Teamforadris skušajo raziskati vzroke poginov in hkrati poiskati rešitve, ki bi izboljšale odpornost gojenja ter pomagale razumeti vpliv okoljskih sprememb na njihovo preživetje. V projektu sodelujejo tudi slovenske ustanove: Veterinarska fakulteta v Ljubljani, Morska biološka postaja Piran in Zavod YouSea. Z direktorico zavoda Ireno Fonda smo se pogovarjali o prvih ugotovitvah, ki jih prinašajo raziskave in o strukturi za poskus gojenja klapavic v globlji vodi.
• Spominski in okrasni predmeti v zapuščinah pomorščakov na Slovenskem 16.03.2026 10นาที

  Porcelan, lakirani predmeti, pahljače, razglednice, fotografije, vezenine, svilena oblačila - raznoliki spominski in okrasni predmeti, ki so jih pomorščaki s slovenskega prostora od sredine 19. stoletja do 60. let 20. stoletja prinašali s svojih dolgih potovanj po Vzhodni Aziji, predvsem iz Kitajske in Japonske. Predmete, ki se prepletajo tudi z življenjskimi zgodbami pomorščakov, podrobneje opisuje znanstvena monografija štirih avtoric z naslovom Kanček Vzhodne Azije, ki osvetljuje tudi manj znano poglavje slovenske pomorske dediščine.
• Kako do novega ladjarja? 09.03.2026 11นาที

  Slovenski državni holding bo v tem letu projektne aktivnosti pri upravljanju kapitalskih naložb usmeril v več ključnih projektov. Na pobudo Ministrstva za infrastrukturo bo pripravil študijo izvedljivosti ustanovitve ladjarske družbe. O predlogu, da bi naša država dobila slovenskega ladjarja, smo poročali jeseni, ko je nemška družba Doehle predlagala likvidacijo Splošne plovbe.
• Negotova prihodnost rjavih alg v severnem Jadranu 02.03.2026 12นาที

  Raziskovalci z Morske biološke postaje Piran in Univerze v Mariboru so se posvetili vprašanju, kako segrevanje morja in druge posledice podnebnih sprememb vplivajo na podvodne gozdičke rjavih alg v Jadranu. S kombinacijo terenskih raziskav in analiz razširjenosti so ugotovili, da višje temperature morja in spreminjajoče se okoljske razmere vse bolj omejujejo primerna območja za njihovo rast. Ob nadaljevanju obstoječih trendov bi gozdički rjavih alg konec tega stoletja uspevali le še v južnem delu jadranskega morja. Več podrobnosti v nadaljevanju, predstavili jih bosta vodja raziskav Martina Orlando Bonaca in novinarka Jasna Preskar.
• Zgodbe iz divjine dr. Lovrenca Lipeja 14.02.2026 28นาที

  Ste vedeli, da v slovenskem morju živi kar 13 odstotkov vseh vrst Sredozemlja? Čeprav se soočamo z enim največjih upadov biodiverzitete v zgodovini planeta, nam narava pred domačim pragom še vedno ponuja neverjetne zgodbe. Te v svojem novem obsežnem delu z naslovom Zgodbe iz divjine niza tokratni gost oddaje Morje in mi, eden naših najvidnejših morskih biologov dr. Lovrenc Lipej. V delu je združil znanstveno ostrino, ljubezen in odgovornost do narave, esejistično pripoved in vse začinil še s kančki humorja. Popeljal nas bo skozi naravno bogastvo Slovenije, Istre in našega Jadranskega morja.