Po železni cesti

Épisodes

• Naslednja postaja: hitra železnica, 8. del 20.07.2026 35min

  Kako je železnica oblikovala slovenski prostor in vsakdanje življenje, raziskuje Marko Košir, avtor številnih monografij o zgodovini južne železnice. V prepletu zgodb ljudi, tehnike in družbenega življenja bomo med drugim izvedeli, zakaj so gospodinje vzdolž proge odločno poznale vozne rede vlakov in ali bomo od Maribora do Ljubljane z vlakom lahko kdaj potovali le eno uro.
• Celje: po tirih do razcveta, 7. del 14.07.2026 29min

  Maribor in Celje sta bili prvi slovenski mesti na osi južne železnice. Do odprtja odseka proti Ljubljani leta 1849 je bilo Celje tudi za okoli tisoč dni njena končna postaja. Samo leto dni prej – leta 1845 - je stekla povezava med Dunajem in Prago. Tako je železnica povezala tudi slovenske in češke dežele. Tik pred prelomom stoletja so v Pragi ustanovili Češko podružnico Slovenskega planinskega društva in zanimanje za »slovansko Švico« je naraslo tudi zaradi ugodne železniške povezave.
• Cug za Prlekijo, 6. del 07.07.2026 22min

  Južna železnica Dunaj−Trst je ponudila priložnost, da se z njo povežejo tudi kraji vzhodno in zahodno od njene trase. Tako imenovano prleško progo od Pragerskega proti Ormožu in naprej proti Budimpešti so začeli graditi istega leta, ko je južna železnica dosegla Trst. Društvo Prleški železničar ohranja spomin na povezavo med ljudmi in železniško progo, ki jim je približala svet. Na fotografiji: Janko Korpar in mag. Franc Zemljič, Društvo za ohranjanje dediščine Prleški železničar Osluševci (foto: Stane Kocutar)
• Oče, uniforma in blaginja, 5. del 30.06.2026 26min

  »Ko je oče dobil službo pri železnici, je to za celotno družino pomenilo velik socialni preskok,« pravi pisatelj Tone Partljič. Spominja se tudi posebnega privilegija, t. i. režijske izkaznice, s katero je bilo mogoče popolnoma brezplačno ali pa z zajetnim popustom potovati po celotni državi. Spomin na to se pogosto znajde tudi v njegovi literaturi, več pa bomo izvedeli v 5. epizodi. Na fotografiji: Pisatelj Tone Partljič, sin železničarja (Foto: Stane Kocutar)
• Več kot le kurjač, 4. del 23.06.2026 22min

  Delo pri železnici je neredko pustilo pečat celotni družini. Tudi pri Miklovih v Dogošah pri Mariboru. Oče Silvester je bil kurjač na parni lokomotivi. Nekoč je v enem samem delovnem dnevu v peč zmetal 25 ton premoga, ob neki drugi priložnosti je – kot kurjač - nastopil v filmu. Železnici se je zapisal tudi sin Milan, kako pa je vse skupaj doživljala mama Erika?
• Železniški Šentjur, 3. del 16.06.2026 22min

  Železnica je spreminjala majhne vasi v razvite kraje. Tokrat smo se ustavili v Šentjurju, ki se je razvil prav zaradi tega, ker je pred 180 leti dobil železniško postajo, danes pa zgodovino in dediščino njenih začetkov ohranjajo v Muzeju južne železnice. Na fotografiji upokojeni železničar Miha Bučar, ki je vso svojo poklicno pot zbiral zgodovinske predmete in dokumente, povezane z južno železnico Dunaj–Trst in pred 26 leti ustvaril Muzej južne železnice v Šentjurju. (Foto: Stane Kocutar)
• Amerikanski most, 2. del 09.06.2026 20min

  Pri gradnji južne železnice so morali premagati več naravnih in drugih ovir, med njimi zamočvirjeno Pesniško dolino in reko Dravo. Načrte za most v Mariboru je inženir Karl Gega našel v Združenih državah Amerike, od tam so prišle tudi prve lokomotive. Tako je železnica postala ena prvih globalnih zgodb pri nas.
• Prvi vlak, 1. del 02.06.2026 32min

  Drugega junija 1846 je prvi vlak po novi južni državni železnici pripeljal v Maribor in Celje. Kako so načrtovali in gradili progo Gradec-Maribor-Celje, kaj je pomenila popolna novost tedanje dobe in kako so »železno pošast« sprejeli ljudje?