Ars aktualno

Épisodes

• 
  Konec, ki ga živimo, v MSUM 25.09.2026 6min

  Konec je udaren naslov mednarodne skupinske razstave, ki so jo odprli v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Razstava, ki se začne in konča z motivom solz, meri predvsem na podnebno krizo in konec civilizacije, a konec pojmuje širše. Na ogled so dela dvaindvajsetih umetnikov in umetnic – med slovenskimi omenimo na primer Viktorja Bernika, Niko Špan, Vadima Fiškina, Staša Kleindiensta in Mladena Stropnika.
• 
  1. simfonični koncert SNG Maribor in dirigent Dayner Tafur-Diaz 25.09.2026 19min

  Dayner Tafur-Diaz je uveljavljen dirigent iz Peruja, ki živi in dela v Berlinu ter uspešno dirigira po Evropi. V SNG Maribor je dirigiral drugič, 16. septembra je vodil 1. simfonični koncert orkestra SNG Maribor v tej sezoni.   Foto: Jonathan Berger, https://nd-mb.si Pogovor z dirigentom Daynerjem Tafur-Diazom, prevod izjav bere Igor Velše, pripravila in prevedla Tjaša Krajnc.   Gospod Tafur-Diaz, dobrodošli v Sloveniji, na vašem drugem gostovanju v Mariboru, kjer dirigirate simfoničnemu orkestru Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Kdo vas je povabil in kako je prišlo do vašega novega koncertnega angažmaja v Mariboru? DTD: Povabil me je Simon Krečič, umetniški direktor mariborske opere in dirigent simfoničnega orkestra. Spoznal sem ga na dirigentskem tekmovanju v operni hiši v Liègeu, v Belgiji, kjer sem tekmoval, on pa je bil v žiriji. Prvič sem dirigiral mariborskemu simfoničnemu orkestru januarja 2026, ko smo izvedli: simfonično pesnitev Gozdovi pojejo Blaža Arniča, koncert Howarda Blakea z izvrstno violinistko Lano Trótovšek, v drugem delu pa Beethovnovo Osmo simfonijo. Nato smo izvedli še koncert v gledališču v italijanskem Tržiču. Tokrat ste z orkestrom pripravili pester izbor štirih simfoničnih del: od uverture slovenskega skladatelja Lucijana Marije Škerjanca do baletne glasbe Igorja Stravinskega, s štirimi solisti pa še dva koncerta za dve godali: Camilla Saint-Saënsa in Maxa Brucha. Ste sami prispevali pri sestavljanju sporeda in tudi predlagali katero koncertno delo? DTD: Koncertni spored smo izbrali trije ljudje: Simon Krečič je izbral Škerjančevo Svečano uverturo, programska vodja Festivala Maribor je v dogovoru s solisti predlagala oba instrumentalna koncerta, sam se za konec predlagal Brahmsovo Tragično uverturo ali Straussovo pesnitev Smrt in poveličanje, vendar sem nato raje izbral dinamično in razgibano baletno glasbo Ognjeni ptič Stravinskega, ki je primernejša za začetek sezone. Glede koncerta Maxa Brucha naj omenim, da ga je skladatelj v izvirniku napisal za klarinet in violo, vendar je sam zapisal, da dovoljuje tudi izvedbo koncerta z violino in violo. Poudariti želim, da imata oba koncerta, tudi Saint-Saënsov za violino in violončelo – komorni značaj, zato bi ju lahko ob skrbni in natančni pripravi orkester izvajal s solistoma tudi brez dirigenta. V obeh koncertih sta oba solistična parta enako pomembna, vsako godalo tako lahko izrazi svojo spevnost in virtuoznost, melodični liniji pa se enakomerno prepletata. Ko pa omenjam komorni značaj obeh koncertov, mislim na komorno zasnovo glasbe, čeprav gre za običajno zasedbo orkestra, ne za zelo velik ali mali komorni orkester, saj ta ne vključuje le godala, ampak tudi pihala, trobila in timpane. Orkestrski glasbeniki morajo vseskozi poslušati oba solista ali solistki. Pomembno je, da mariborski simfonični orkester pogosto igra tudi operne predstave in zna med igranjem slediti solistom. Pri Saint-Saënsovem Koncertu za violino in violončelo gre za zelo romantično in poglobljeno glasbo, v Bruchovem Koncertu za klarinet in violo je tudi veliko romantičnih elementov, v zadnjem stavku pa čutimo bližino Mendelssohnove in Schumannove glasbene poetike, v izrazu pa je čutiti nekaj lahkotnosti in veselja. Menim, da je treba Bruchov koncert igrati ognjevito, s strastjo, a ne preveč, raje z lahkotnejšim občutkom. Poslušalci bodo to zaznali, posebej v zadnjem stavku, ki je zelo drugačnega značaja, kot ostala dva stavka. Kakšen pa je vaš dirigentski odnos do glasbe Igorja Stravinskega in njegove baletne mojstrovine Ognjeni ptič? DTD: Ta baletna skladba je bila prva, ki sem jo izvajal s profesionalnim orkestrom, to je bilo leta 2019. Za ta koncert sem izvedbo nekoliko osvežil. Skladbo je zahtevno izvajati, saj je pomembno, da so vsi parametri in značilnosti usklajeni ter ritmično urejeni. Zato sem z orkestrom to skladbo vadil podrobneje in pri tem popravljal manjše negotovosti ali napake. Današnja vaja in ponovitve so orkestru zelo pomagale, upam, da bo uspešna tudi izvedba na koncertu. Kako pa se je razvijala vaša glasbena pot po prihodu iz Peruja v Nemčijo, kjer ste študirali dirigiranje? DTD: V Nemčijo sem prišel leta 2017, najprej sem študiral na strokovni glasbeni šoli Srednje Frankonije, učil sem se tudi igranja na trobento. Leta 2019 sem začel študirati orkestrsko dirigiranje na Visoki šoli za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Stuttgartu pri profesorju Rasmusu Baumannu, pri katerem sem končal univerzitetni študij leta 2026. Posvetil sem se predvsem študiju dirigiranja, ob tem tudi trobente in klavirja. Nato sem se udeležil dirigentskega tekmovanja, kjer sem leta 2022 osvojil prvo nagrado na Mednarodnem opernem dirigentskem tekmovanju Valonske kraljeve opere v Liègu. Tam sem spoznal slovenskega dirigenta Simona Krečiča, ki me je povabil v Slovenijo, nato sem prejel še drugo nagrado na univerzitetnem dirigentskem tekmovanju v Almeríji v Španiji. Potem sem se preselil v Berlin, kjer sem začel sodelovati in se izpopolnjevati v Karajanovi akademiji Berlinske filharmonije. Kdo so bili vaši profesorji ali druge glasbene osebnosti, ki so pomembno vplivali na vaš glasbeni in osebni razvoj? DTD: Na strokovni glasbeni šoli sem imel zelo dobre pedagoge: učiteljico klavirja ter učitelja dirigiranja in korepetiranja. Za moj razvoj je bil zelo pomemben tudi učitelj trobente. Vsi trije so me zelo dobro pripravili za študij na Visoki šoli za glasbo v Stuttgartu. Tam pa sem tudi imel zelo dobrega profesorja, to je Rasmus Baumann, ki me je začel učiti dirigentske tehnike vse od začetka, preštudirati sem moral veliko skladb, ki so pomembne za razvoj dirigenta. Udeležil sem se tudi veliko mojstrskih tečajev. V Berlinu sem se veliko naučil od šefa dirigenta Berlinske filharmonije Kirila Petrenka, pri katerem sem že dve leti asistent, čez dva tedna bom delo pri njem končal. V Los Angelesu sem se medtem učil od venezuelskega dirigenta Gustava Dudamela, udeležil pa sem se tudi mojstrskega tečaja pri estonskem dirigentu Paavu Järviju. To je bilo zame pravo odkritje, predvsem glede načina razmišljanja o glasbi, dirigentske tehnike in tudi samega muziciranja. Od teh dirigentov sem se veliko naučil in dobil veliko novih glasbenih idej. Kje je danes vaše življenjsko in delovno središče? Sodelujete z več orkestri po Nemčiji in tudi drugod po Evropi? DTD: Zadnji dve leti živim v Berlinu, sem pa dirigent v samostojnem poklicu. To pomeni, da lahko sodelujem z različnimi orkestri, npr. v berlinski Koncertni hiši in v kölnski Operi, kjer sem dirigiral Offenbachovo opero Hoffmannove pripovedke. Rad dirigiram tako simfonično kot tudi operno glasbo, ki mi je všeč in me radosti. Tako lahko spoznam veliko orkestrov in se od njih učim, lahko še naprej razvijam svoj repertoar, preden bom dobil možnost, da postanem šef dirigent ali kaj podobnega. Povsod se učim, vsaka dežela in tudi vsak orkester ima svojo osebnost in identiteto, gre tudi za kulturne značilnosti in razlike, ki me bogatijo. Zelo dobro se razumemo in ko dirigiram v Sloveniji, čutim, da me orkester toplo sprejme.   Tjaša Krajnc ©    
• 
  Jonian Ilias Kadesha, violinist tria Gaspard 25.09.2026 17min

  Trio Gaspard je eden najprepričljivejših in najopaznejših evropskih komornih ansamblov, v katerem igrajo večkrat nagrajeni solisti in izvrstni komorni glasbeniki, to so: violinist Jonian Ilias Kadesha, violončelistka Vashti Hunter in pianist Nicholas Rimmer. Vsi trije glasbeni umetniki so prejemniki prvih nagrad na mednarodnih glasbenih tekmovanjih, nastopajo na prestižnih festivalih in v najuglednejših koncertnih dvoranah. Trio Gaspard je na prvem koncertu v Sloveniji v dvorani Union v Mariboru izvedel tri mojstrovine klavirskih triev od klasicizma do pozne romantike: Trio za violino, violončelo in klavir št. 11 v E-duru, Hoboken XV, št. 34, Josepha Haydna, Trio za violino, violončelo in klavir št. 3 v c-molu, op. 101, Johannesa Brahmsa in Trio za violino, violončelo in klavir št. 4 v E-molu, op. 90, z nadimkom ''Dumky'', Antonina Dvořaka. Prvič pa so pri nas predstavili tudi novo delo za klavirski trio Hide in Trio / Skrij se v triu sodobnega italijanskega skladatelja in violončelista Giovannija Sóllime, ki ga je napisal kot poklon Haydnovi glasbi. V odmoru koncerta poslušajte pogovor z violinistom tria Jonianom Iliasom Kadesho, prevod izjav bere Igor Velše, pripravila in prevedla Tjaša Krajnc.   Foto: Kaupo Kikkas, https://nd-mb.si   Gospod Kadésha, veseli me, da vas lahko znova pozdravim v Sloveniji, kjer ste na Festivalu Maribor nastopili že leta 2024. Tokrat nastopate na več komornih koncertih, osrednji pa je vaš koncert s triem Gaspard, ki ga radijsko neposredno prenašamo iz dvorane Union. Kako se je leta 2010 začela skupna glasbena pot tria Gaspard? JIK: Najlepša hvala, da ste me povabili. Zelo sem vesel, da sem se lahko vrnil v Slovenijo na ta festival. Posebno doživetje je, da bomo s triem Gaspard pri vas prvič nastopili. Spoznali smo se med študijem. Sam sem študiral violino na glasbeni akademiji v Würzburgu, violončelistka Vashti Hunter (vášti hantr) in pianist Nícholas Rímmer pa sta študirala na visoki šoli za glasbo v Hannovru. Spoznali smo se pri zelo znanem in pomembnem komornem glasbeniku: to je nemško-avstrijski violist Hátto Beyerle, ki je bil ustanovni in dolgoletni član znamenitega Kvarteta ''Alban Berg''. On nas je povezal v trio, od takrat pa smo vseskozi dejavni komorno in kot solisti. Vsak od nas igra tudi kot solist z orkestri, igramo tudi v različnih komornih ansamblih. To nas bogati in zelo pozitivno prispeva k našemu muziciranju v triu Gaspard. Vam igranje komorne glasbe in kot solist z orkestri ter z drugimi komornimi ansambli omogoča, da se bolje in polno razvijate v celovitega glasbenika? JIK: Da, seveda, saj se na nek način kot komorni in solistični glasbenik dotikam izvajanja zelo različnih možnosti igranja. Nastopal sem tudi že kot koncertni mojster orkestrov in pri tem odkrival nekatera najbolj osupljiva, čudovita in najpomembnejša simfonična dela. Za razvoj celovitega glasbenika je zelo pomembno, da se seznanim z vsako glasbeno zvrstjo in načinom izvajanja. Nenazadnje, je vsa glasba komorna glasba… Ko npr. stojim sam pred orkestrom, sem hkrati ves čas v dvogovoru z orkestrskimi glasovi in z dirigentom. Tudi takrat, kot stojim sam, popolnoma sam na odru, sem v dvogovoru s svojim glasbilom ali pa tudi z glasovi v partituri, zato je pomembno biti dejaven v vsaki zvrsti in smeri glasbenega izvajanja. Zame je sicer najpomembnejši trio Gaspard, predvsem zaradi našega razvoja izvajanja in ljubezni, ki jo čutim do repertoarja za klavirski trio, ter do mojih glasbenih partnerjev. Violončelistka Vashti pa je tudi moja žena, s katero sem skozi 20-a leta življenja osebno in glasbeno odraščal. Eden na drugega sva vplivala tudi z glasbenim muziciranjem. Ob tem pa zelo rad igram tudi v godalnem kvartetu in v klavirskem kvintetu. Igram tudi v mednarodnem komornem ansamblu Caerus in sem tudi član godalnega kvarteta Kélemen na Madžarskem. Rad tudi vodim komorne orkestre in z njimi igral kot solist, pri tem pa je pomemben občutek komornega muziciranja. Uživam pri igranju kot solist, in sicer tako v standardnih violinskih koncertih, kot tudi v še neodkritih koncertantnih delih in sodobnih violinskih koncertih. Zelo rad igram tudi z dirigenti in različnimi simfoničnimi orkestri, vse to so moje glavne glasbene dejavnosti. Kje deluje vaš trio Gaspard, kje vadite in se pripravljate na koncerte? JIK: Trio Gaspard deluje med Nemčijo in Avstrijo – s soprogo, ki je violončelistka, živiva na Dunaju, pianist pa živi in dela v Stuttgartu. Za vaje se dobimo nekje na sredini poti, ali na Dunaju ali v Stuttgartu ali pa tam, kjer nastopamo. Po toliko letih skupnega muziciranja, vadenja in priprav na koncerte, smo osvojili res veliko repertoarja, zato nam ni treba pretiravati z vadenjem. Poleg tega pri muziciranju včasih radi tvegamo in prepustimo kakšno stvar tudi trenutnemu navdihu. Kako pa ste v triu Gaspard izbrali spored koncerta, kaj povezuje štiri komorna dela? JIK: Želja Festivala Maribor in umetniškega vodje Mateta Bekavca je bila, da bi predstavili mojstrovine za klavirski trio z romantično vsebino. Tudi mene zanimajo ideja romanticizma in različni vidiki romantičnega v glasbi. Všeč mi je Matetova ideja, da pokaže na romantične značilnosti v glasbenih delih. V triu Gaspard menimo, da je Klavirski trio št. 3 v c-molu Johannesa Brahmsa izjemno delo, ne le mejnik romantične glasbe, ampak nas v tej skladbi osupne to, da je v primerjavi z drugima dvema klavirskima triema na koncertu: Haydna in Dvořaka, izredno intenzivna in zelo kratka skladba: to je mikrokozmos z ogromno majhnimi glasbenimi dogodki. V triu, ki traja le okrog 20 min, se ogromno zgodi, vendar je to ena skladateljevih najbolj dovršenih in natančno zgrajenih skladb. Trio za violino, violončelo in klavir št. 4 v e-molu – ''Dumky'' – Antonina Dvořaka pa je bil naša intuitivna želja, saj njegova glasba ne sme manjkati v našem koncertnem sporedu. Ko pomislim na romantično glasbo, najprej pomislim na Dvořakovo glasbo. Sicer pa pogosto igramo klavirske trie Josepha Haydna, ki nas spremlja skozi vso našo glasbeno pot. Že nekaj časa snemamo vse Haydnove klavirske trie, kar je okrog 40 skladb, ki bodo izšle na devetih glasbenih albumih pri britanski založbi Chandos. Haydnovi trii pomenijo začetek te oblike v klasicizmu, skladatelj pa je eden najpomembnejših ustvarjalcev komorne glasbe. S svojimi koncerti želimo ustaviti mišljenje, da je Haydn sicer dober skladatelj, a da je njegova glasba dobra le za začetno ogrevanje. Haydnove skladbe imajo namreč v svoji retorični in harmonski govorici vse, jasno govorico in tudi eksperimente, ki se pozneje pojavijo tudi v delih Brahmsa in Dvořaka. Prepričan se, da tudi na tem festivalu, kjer je v ospredju romantično in romanticizem, Haydnova glasba ne sme manjkati, saj tudi v njej najdemo romantičnost, duhovitost, humor, in podobno. Ob projektu snemanja klavirskih trio Josepha Haydna, smo naročili novo delo Giovannija Sóllime, ki ga bomo tudi izvedli. Prosili smo devet skladateljev, da so napisali nove skladbe kot poklon Haydnovi glasbi. Tako je tudi novo telo Sollime poklon Haydnu in njegovi glasbi. Giovannija Sollimo, ki je tudi violončelist, poznam že veliko let in se zelo dobro razumeva po človeški plati in kot glasbenika. Zame je napisal tudi violinski koncert in menim, da je prav, da je tudi Sollima vključen med devet skladateljev, ki so napisali nove skladbe v poklon Haydnu. Sollima je izbral Haydnov motiv iz tria, ki smo ga tudi posneli, in je zgradil novo delo kot fantazijo z variiranjem in drugimi postopki obdelave motiva. Pri tem je kot violončelist namenil pomembnejšo vlogo violončelu, kar je zelo razveselilo našo violončelistko Vashti. Sicer pa je Sollimova skladba Hide in Trio / Skrij se v triu za nas vse tri izziv in ponuja veliko veselja pri izvajanju. Zelo sem zadovoljen z izbranimi devetimi skladatelji, ki so napisali tako zelo različne skladbe, v različnih skladateljskih slogih, tonalne in atonalne skladbe, nekatere s citati Haydnove glasbe, vsi pa so ohranili duha Haydnove glasbe in njegove glasbene retorike, tudi Sollima je v svoji skladbi ohranil Haydnovo duhovitost in občutek za humor. Tjaša Krajnc    ©   Foto: Žan Ozim, https://nd-mb.si  
• 
  Režiser Urban Zorko o nastajanju filma Jutro s hudičem 18.09.2026 6min

  V Filmskem studiu Viba film se je tik pred koncem avgusta začelo snemanje celovečernega igranega filma Jutro s hudičem v režiji Urbana Zorka, filmska pripoved o karizmatičnem radijskem zvezdniku v zatonu, ki si prizadeva, da bi spet postal priljubljen. O tem, kako poteka snemanje, je Petra Meterc povprašala Urbana Zorka. Iz oddaje Gremo v kino.
• 
  Borut Krajnc, fotograf praznin, preobratov, razpok 17.09.2026 1min

  V Mestni galeriji Ljubljana so postavili pregledno razstavo Preobrat fotografa Boruta Krajnca, dolgoletnega Mladininega fotoreporterja z bogato avtorsko prakso. V tej beleži družbene spremembe ter izpostavlja vpliv kapitalizma, potrošniške zasičenosti naših življenj in političnega populizma. Ko je Borut Pahor leta 2012 kot predsedniški kandidat nastopal v vlogah frizerja, peka, mesarja in drugih poklicev, so se številni ob teh prizorih nasmehnili. Fotograf Borut Krajnc, ki že desetletja spremlja temeljne premike v družbi, ekonomiji in kulturi, pa je v njih prepoznal več kot predvolilno kampanjo in nastal je njegov cikel Politika. Ne le izpraznjenost politike, temveč tudi prazni plakatni panoji, praznina pandemije in propadajoča podjetja so med motivi njegovih fotografij, za katere sam pravi, da so domoljubne. Kot je zapisal kustos razstave Sarival Sosič Borut Krajnc namreč fotografira trenutke, ko se sistem zatakne, ko se njegova zunanja podoba izprazni in ko postanejo vidne njegove pomanjkljivosti, protislovja, napake, zavajanja in krivice.
• 
  Likovni natečaj V objemu zvoka in slike 2026/2027 17.09.2026 1min

  3. program Radia Slovenija – program Ars in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti sta razpisala jubilejni, 10. vsedržavni avdio-vizualni likovni natečaj V objemu zvoka in slike. Natečaj je namenjen spodbujanju aktivnega poslušanja radijskih iger in likovnega ustvarjanja osnovnošolcev vseh treh triad. Odprt je od 14. septembra 2026 do 29. marca 2027.
• 
  Uprizoritev Stvari, ki jih ne morem povedati o stvareh 16.09.2026 3min

  V Cankarjevem domu bo nocoj zaživela nova uprizoritev Stvari, ki jih ne morem povedati o stvareh. Avtorski projekt avtorjev Nine Ramšak Marković, Milana Ramšaka Markovića in Jerka Marčića je nastal v produkciji Zavoda Melara in koprodukciji hiše Klajn.
• 
  Prvi orkestrski koncert Simfoničnega cikla Slovenskega narodnega gledališča Maribor v tej sezoni 16.09.2026 2min

  Nocoj ob 19.30 se bo v Dvorani Ondine Otta Klasinc začel 1. orkestrski koncert Simfoničnega cikla Slovenskega narodnega gledališča Maribor v tej sezoni. Koncert, ki je tudi del 19. Festivala Maribor 2026, so pripravili v sodelovanju z Narodnim domom Maribor. Neposredni prenos koncerta boste lahko poslušali na programu Ars.
• 
  Snemanje celovečernega prvenca Luna Sevnika Zdravilca 11.09.2026 8min

  Pred kratkim se je zaključilo snemanje filma Zdravilca, prvenca Luna Sevnika, večkrat nagrajenega režiserja mlajše generacije. Scenarij za film je Sevnik napisal skupaj z Atilo Urbančičem, producent filma je Rok Biček, film pa nastaja v koprodukciji produkcijske hiše Cvinger film s slovenskimi koproducenti RTV Slovenija in Nosorogi, pa tudi v koprodukciji s produkcijskimi hišami iz Makedonije, Češke, Hrvaške in Francije.
• 
  83. beneški filmski festival pred podelitvijo nagrad 11.09.2026 7min

  V Benetkah se bo v soboto sklenil že 83. mednarodni filmski festival. Kateri so letošnji favoriti za nagrade in kateri filmi niso navdušili v pogovoru s Teso Drev, ki je festival obiskala.
• 
  Nova slovenska serija Trezor na Televiziji Slovenija 11.09.2026 8min

  Rop enega izmed trezorjev ljubljanske banke, nekaj milijonov evrov izginulega denarja in varnostnica, ki ostane edina osumljenka: tako je izhodišče nove kriminalne nadaljevanke Trezor, ki jo bomo od prihodnje nedelje spremljali na Televiziji Slovenija. V ospredju zgodbe sta – to je za naš prostor še vedno redkost – dve ženski. Osumljeno varnostnico Sonjo igra Tina Vrbnjak, kriminalistko, ki primer preiskuje, pa Jana Zupančič. Serijo je napisal in režiral Matevž Luzar, ki je ustvaril tudi Jezero, Leninov park in Dolino rož. Pri zgodbi se je oprl na resnični, še danes nepojasnjeni rop sefov v Ljubljani iz leta 2005. V petih nadaljevanjih se preiskava kraje postopoma razširi v zgodbo o družbenih razlikah ter povezavah med politiko in kapitalom; v njenem središču pa je, kot pravi Luzar, čisto navadna ženska, ki si pride navzkriž s sistemom. Trezor je nastal v koprodukciji treh javnih radiotelevizij – slovenske, hrvaške in črnogorske – , in v zasedbi so tudi vidni igralci iz regije, kot je Leon Lučev. Prvi dve epizodi so predstavili tudi na filmskem festivalu v Sarajevu.
• 
  Nina Šulin fotografira rože med sprehodi, opravki, vsepovsod, potem pa jih upodobi na velikih slikah cvetov 07.09.2026 3min

  V Umetnostni galeriji Maribor so nedavno odprli razstavo slik z naslovom Rožni vrt mariborske ilustratorke in scenografke Nine Šulin. Umetnica slika rože že več let, večinoma so to velike slike cvetov, za prodajno postavitev v galeriji pa je ustvarila manjša dela.
• 
  Alex Camilleri: V Zejtune sem povezal malteško glasbo in pokrajino 04.09.2026 7min

  Ponekod svojo tradicionalno glasbo kujejo v zvezde in jo lahko slišimo v uglednih koncertnih dvoranah. Usoda tradicionalnega malteškega petja, imenovanega Għana, pa ni taka. Režiser Alex Camilleri je v svojem novem filmu Zejtune prav to sprejel kot izziv. Izginjajočo subkulturno zvrst, ki je neke vrste uglasbeno pripovedovanje in so jo pogosto izvajali pripadniki delavskega razreda, zato pa velja za precej ''nizko'' obliko umetnosti, je želel predstaviti javnosti. Ob obisku režiserja, ki se ga spomnimo po zelo uspešnem prvencu Luzzu o ribiču, ki ostaja zvest tradicionalnemu malteškemu ribolovu, se je z njim v Kinodvoru srečal Žiga Bratoš.
• 
  V kine prihaja mladinski film Gajin svet 3 28.08.2026 4min

  Na Sarajevskem filmskem festivalu je bila svetovna premiera tretjega dela mladinskega filma o Gaji in njenem svetu z naslovom Gajin svet – Sledi mi režiserja Petra Bratuše. Film zdaj prihaja v slovenske kinematografe. Gaja tokrat vstopa v srednjo šolo. Ob novih prijateljih in prvi ljubezni, pa se sooči z ugrabitvijo mame, ki vodi Zdravnike brez meja na posebni odpravi na vojnem območju. Film zaokrožuje prvo slovensko filmsko trilogijo po 58 letih, ko so nastali filmi o legendarnem Kekcu. Tako kot Gaja, z njo odrašča tudi občinstvo, je Aleksandru Čobcu povedal režiser Peter Bratuša. Iz oddaje Gremo v kino.
• 
  Tina Volarič: Veronikina nagrajenka 2026 26.08.2026 4min

  Na Veronikinem večeru plesa in poezije v Celju so razglasili prejemnico Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta 2026. Strokovno žirijo je najbolj prepričala pesniška zbirka Nekje notri je uho pesnice in ilustratorke Tine Volarič.
• 
  Filmi Wernerja Herzoga in Gala Hernández López na 12. FeKK 21.08.2026 7min

  Festival kratkega filma FeKK stopa v predzadnji dan pred jutrišnjim koncem, prvi dnevi pa so, kot kaže, po številu obiskovalcev znova presegli pričakovanja. Zvrstili so se prvi del Herzogove retrospektive, gostujoči programi festivala v Clermont-Ferrandu, prvi deli mednarodnega tekmovanja in program InstantKult, letos namenjen špansko-francoski režiserki Gali Hernández López, ki smo jo povabili pred mikrofon. Festival se nadaljuje danes, med drugim s kuriranim programom francoske kuratorke Anne Duffau Vzpon podivjanega. V Kinodvoru bo na sporedu drugi del Herzogove retrospektive, s kultnim filmom Werner Herzog poje svoj čevelj. Dan se bo končal s polnočnim programom FeXXX: Prostori izmika, ki nastaja v sodelovanju z Mednarodnim feminističnim in kvirovskim festivalom Rdeče zore.
• 
  10. Grounded – festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma 20.08.2026 4min

  Projekcija kratkega filma Karpa Godine 'O ljubezenskih veščinah ali film s 14441 sličicami iz leta 1972 bo danes v Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani odprla deseti festival Grounded – festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma, ki se z aktualnimi družbenimi vprašanji ukvarja tako, da povezuje navidezno nezdružljivo: deinstitucionalizirane teoretske razprave, povsakdanjenje družbenega aktivizma in progresivne klubske elektronske kulture.
• 
  Sarajevski filmski festival 20.08.2026 4min

  V petek se bo s podelitvijo nagrad sklenil 32. Sarajevski filmski festival. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov se za Srce Sarajeva poteguje tudi slovenski film Vse, kar je narobe s tabo scenaristke in režiserke Urše Menart. Na letošnjem festivalu bo sicer v različnih programskih sklopih na ogled kar 16 filmov in ena serija s slovensko udeležbo, kar je do sedaj najštevilčnejša udeležba slovenskih filmskih ustvarjalcev v Sarajevu. V tekmovalnem programu je danes evropska premiera celovečerca Skejtanje ni za punce makedonske režiserke Dine Dume z evropsko premiero. Poroča Aleksander Čobec
• 
  Mile Korun, in memoriam 18.08.2026 1min

  17. avgusta je v osemindevetdesetem letu umrl še en velikan slovenskega gledališča, eden najpomembnejših, najplodnejših slovenskih gledaliških režiserjev druge polovice 20. stoletja, Mile Korun. Za Mileta Koruna bi lahko trdili, da je bil eden izmed očetov sodobnega slovenskega gledališča, saj ga je moderniziral in evropeiziral. Z režijo prelomne predstave Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski leta 1965 je dodobra zatresel tedanji gledališki svet. Zaradi zanimanja za scenografijo je najprej študiral arhitekturo. Kmalu je hotel več kot le ustvarjanje prostora in se je prepisal na gledališko režijo. Zrežiral je okoli 120 predstav, med njimi, poleg Cankarja še krstne uprizoritve Strniševih in Zajčevih del. Gledališče je dojemal kot samostojno umetnost, v kateri beseda ni več vsemogočna. Poleg izjemnega občutka za odrski prostor je zavzeto raziskoval igralčeve zmožnosti. Načelo o igralcu kot avtonomnem ustvarjalcu predstave je uveljavljal tudi pri svojem dolgoletnem pedagoškem delu s študenti na igralski akademiji. Učil jih je misliti gledališče in pri oblikovanju vloge iti globoko vase. Ustvarjal pa je le v institucionalnih gledališčih, saj so nudila pogoje za njegove prostorske zamisli in premogla vrhunske igralske ansamble. Veljal je za zahtevnega, premišljenega in natančnega režiserja z vizijo, ki je presegala uveljavljene družbene tabuje, zgolj obrtniško podajanje besedila in estetske omejitve tedanjega slovenskega gledališča. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen.
• 
  Umrla je Milena Zupančič 15.08.2026 1min

  V 80. letu je umrla velika slovenska igralka.