Avdiofestival

Épisodes

• 
  Prve in zadnje besede: odkrivamo zakonitosti in skrivnosti intervjujev 09.10.2026 44min

  Vsak sogovornik je svet zase, vsak predstavlja izziv za avtorja, ki razmišlja, kako se približati intervjuvancu, kako zgraditi zaupanje, kaj in kako spraševati, s čim začeti, kako končati, se pogovarjati v živo, snemati, delati na terenu ali v studiu. Včasih intervjuji nastanejo hipno, za druge pripravljamo teren in gradimo mostove več let. Avtorji imajo izjemne zgodbe o intervjuvancih in pripravah, poteku in izvedbi intervjujev. Intervju je priljubljena in vsestransko uporabna novinarska zvrst, ki ustvarjalcem ponuja široko paleto možnosti, obdelav in pristopov. Vsak intervju lahko postane nepozabna zgodba za novinarja, gosta in občinstvo. O intervjuju govorijo pisateljica in prevajalka Erica Johnson Debeljak, 91-letni upokojeni generalmajor jugoslovanske armade Ciril Zabret, klinični psiholog, predavatelj, pogosto tudi intervjuvanec dr. Aleksander Zadel in legendarni danski radijski in televizijski novinar, voditelj Mikael Bertelsen, ki je ustvaril nov format intervjuja, posmrtni intervju, ki je temelj danske serije Det sidste ord in Netflixove Famous Last Words. Pogovor vodi novinarka Radia Slovenija Tatjana Pirc, avtorica številnih odmevnih radijskih intervjujev.
• 
  Slišano na radiu ali v podkastih: primeri najboljših praks 09.10.2026 47min

  Kaj so v preteklem letu poslušalcem ponudili ustvarjalci slovenskih podkastov in radijskih programov? V pogovoru predstavimo izbrane prakse in osvetlimo produkcijske procese. Suzana Lovec je avtorica poglobljenih in odmevnih pogovorov v N1 podkastu, Gašper Andrinek je soavtor podkasta Odločena, po formatu izstopajočega v slovenskem prostoru, gostja pa je tudi Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Rima, ki je letos pripravila tudi reportažo s Sicilije z naslovom Evropa, obljubljena dežela.
• 
  Ugasni rutino. Prižgi radio! 09.10.2026 50min

  Trije izkušeni radijci, dolgoletni oblikovalci in soustvarjalci komercialnih programov drug drugemu zastavljajo vprašanja in ves čas iščejo ter sprejemajo mnenja občinstva. Odprto omizje za radijske profesionalce in angažirane poslušalce. O nagovarjanju javnosti, mestu radia v samovozečem avtu in prihodnosti se medsebojno sprašujejo in po malem provocirajo Gregor Memedović, direktor skupine Next Media, Simon Prelesnik, direktor radijskih uredništev Media24, in Tomaž Čop (Infonet Media).
• 
  Radio France: Podkast uspešnice za najmlajše 09.10.2026 52min

  Kako nastane podkast, ki navduši mlade poslušalce? Kako lahko javni radio v času zaslonov in družbenih omrežij otroke in mladostnike še vedno pritegne z zvokom in zgodbami? Fanny Bohuon, vodja podkastov na France Inter, bo predstavila enega najzanimivejših evropskih katalogov avdio vsebin za mlado občinstvo. Pri France Inter je leta 2019 pomagala ustanoviti oddelek za podkaste. Do danes so zaganli serijo uspešnic kot so Les Odyssées, Oli, Inside/Outside Kaboul in Bestioles. Slednjo poznajo tudi slovenski poslušalci. To so Zverinice, priljubljena serijo o živalskem svetu. Fanny predstavi ustvarjalne pristope in izkušnje, s katerimi France Inter in Radio France razvijata kakovostne podkaste za nove generacije poslušalcev.
• 
  Kdo ima pravico razumeti? Lahki jezik in dostopnost medijev v Evropi 09.10.2026 55min

  Dostop do informacij je človekova pravica, lahki jezik pa je ob pomoči poenostavljenih struktur in manjšega besednjaka eno od orodij, s katerimi to pravico uresničujemo. V evropskem prostoru njegov razvoj ni enakomeren: na Švedskem je v svoji pisni obliki del javnega sistema že od šestdesetih let, drugod pa šele v zadnjem času pridobiva veljavo. Kaj pa se zgodi, ko poskušamo lahko in razumljivo govoriti? V tem primeru so pomembni tudi tempo, glas in premori, nenazadnje pa tudi prostor, v katerem poteka sporazumevanje. O tem in še čem se na okrogli mizi pogovarjajo strokovnjakinje in raziskovalke Elisa Perego z Univerze v Pavii, Katy Brickley s King's College v Londonu in Ulla Bohman, dolgoletna vodja švedske agencije za lahki jezik, ki so poleg tega tudi članice svetovalne skupine projekta ENACT, v okviru katerega vseevropski konzorcij pod vodstvom RTV Slovenija razvija smernice za lahko razumljive novice.
• 
  Rožnata dolina: Vicky Hristova 09.10.2026 42min

  Vicky Hristova je sodelovala pri ustvarjanju podkasta Freaks No More! nemškega javnega medija Deutsche Welle, ki je odpiral teme vidne in nevidne oviranosti, različnosti in vključevanja. Rožnata dolina, podkast Vala 202 s Katjo Stojnić, daje glas ljudem z nekonvencionalnimi življenjskimi slogi, pogosto odrinjenim ali preprosto nerazumljenim, katerih glas lahko znatno bogati življenje širše skupnosti. Kdo govori, kdo posluša in kdo drži mikrofon? Ker so meje pogosto samo v naših glavah, se podkasta iz dveh držav srečata na enem mestu.
• 
  The Sound of Slovenia ali kako slišimo našo državo? 09.10.2026 41min

  Svojo okolico doživljamo z različnimi čuti, v vizualno (preveč) stimuliranem svetu pa včasih pozabimo zapreti oči in se prepustiti zvokom, ki nam dopolnijo naša izkustva. Kakšen zvočni opis bi pripisali naši državi? Kako nekdo, ki živi v Sloveniji in mu slovenščina ni materni jezik, doživlja naše okolje na zvočni ravni? Kako drugačna je Slovenija z ulice v primerjavi s Slovenijo na radiu in v podkastih? Sogovorniki so Žana Andrejeva, gradbena inženirka in ljubiteljska glasbenica, nekoč članica ruske mladinske reprezentance v teku na smučeh, kolumbijski anesteziolog in strasten opazovalec vesolja Andres Cepeda, Korab Jorgacieski in Michael Manske, oba novinarja oziroma voditelja na Radiu Si.
• 
  Več kot avdio, skupnost ustvarjalcev in uporabnikov 07.10.2026 43min

  Da se družba vse bolj atomizira, ni novost. Povezovanje med posamezniki, če že, večkrat poteka znotraj mnenjskih in interesnih mehurčkov. Nekateri ustvarjalci avdia – naj bodo to podkasterji ali radijci – pa s svojim delom gradijo skupnosti. Ustvarjanje skupnosti je številnim med njimi pravzaprav izhodiščni cilj. Kako okoli podkasta, radia ali družbeno odgovorne akcije zgraditi skupnost? Zakaj bi jo tisti, ki je še ne, nujno morali začeti? Kako ob inflaciji dogodkov napolniti dvorano s podkastom? Koliko pomeni angažiran, navezan uporabnik? To povedo Janko Petrovec, odgovorni urednik Radia Koper, kjer so se poleti s poslušalci družili v krasnih naravnih ambientih na Koncertih ob sončnem vzhodu, Denis Avdić, voditelj jutranjega programa na Radiu 1, nepogrešljiv del projekta Dežela junakov, o katerem bo predstavil predvsem podrobnosti iz ozadja, in svetovalka za komuniciranje Nataša Briški, soustanoviteljica in urednica mreže podkastov Metina lista, kjer uporabnikom v zameno za finančno podporo ponujajo tudi VIP vstopnico za letni piknik in zagotovljen sedež na dogodkih v živo.
• 
  Ali še potrebujemo medije? 07.10.2026 51min

  Ne radiu, zdaj konec napovedujejo medijem. Politiki nas vse pogosteje prepričujejo, da mediji niso več relevantni, so pa menda podkasterji, vplivneži in družbena omrežja, ki jim občinstva najmanj zaupajo, a jih vse bolj spremljajo. Mediji v ukrajinski soseščini se ukvarjajo s strahom pred agresivnim sosedom z vzhoda, a vseeno doživljajo domače politične pritiske. V Švici je referendum za znižanje RTV-prispevka že dvakrat padel, v Sloveniji je napovedan referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Evropska zakonodaja se ukvarja z dilemami o dostopanju do medijskih vsebin, evropska radijska industrija s položajem radia v avtomobilih. Medtem radio dnevno doseže več kot 80 odstotkov Evropejcev, javni radio pa zacveti vsakič, ko v družbi nastopi najhujša kriza. Je v teh okoliščinah radio v odpisu ali je morda pomembnejši kot kdaj koli? Svoje razmisleke delijo Giedrius Masalskis, vodja radia pri litovski javni radioteleviziji (LRT) in član Radijskega odbora Evropske radiodifuzne zveze (EBU); Sophie Balbo, vodja odnosov z mediji pri švicarski javni radioteleviziji (SRG SSR); Peter Niegel, strateški svetovalec za avdioprodukcijo pri danskem javnem radiu (DR) ter direktor radijske konference Radiodays; Wouter Quartier, vodja radia pri Evropski radiodifuzni zvezi (EBU).
• 
  Podkast leta 2025: Fela Kuti: Fear No Man 07.10.2026 39min

  Podkast Fela Kuti: Fear No Men je bil leta 2025 eden od najbolj poslušanih podkastov na svetu. Uveljavljena ameriška revija The New Yorker ga je celo izbrala za najboljši podkast. Večdelna serija zelo podrobno in od blizu predstavi in razčleni zgodbo nigerijskega glasbenika in političnega aktivista Fele Kutija, ki ni zaznamoval samo Nigerije, temveč se je njegov vpliv širil po vsem svetu. Zgodbo o podkastu na Avdiofestivalu ekskluzivno predstavlja nigerijska dokumentaristka in radijka Efe "FayFay" Odudu, ki je skupaj s slovitim ameriškim novinarjem Jadom Abumradom (ustanoviteljem Radiolaba) ustvarjala podkast. FayFay je tudi ustanoviteljica NaijaPodHub, ki v Nigeriji predstavlja enega najpomembnejših projektov pri ustvarjanju podkastov.
• 
  Trenutek resnice: svetu gre bolje, kot mislimo 07.10.2026 53min

  Ste pripravljeni priznati, da tudi vaš pogled na svet temelji na napačnih podatkih? Da so stvari, ki ste se jih učili v šoli, že zdavnaj drugačne? Ola Rosling si prizadeva, da bi bili o svetu manj zmedeni in bolje poučeni. Polno je napačnih predstav o stanju revščine, zalogah nafte in podnebnih spremembah. Mislimo, da vemo veliko, in težko priznamo, da smo nevedni. A sodobna družba mora poznati svet bolje. Ola Rosling je ustanovitelj organizacije Gapminder in soavtor knjige Faktografija – Deset razlogov, zakaj se motimo o svetu – in zakaj mu gre boljše, kot mislimo. Švedski radio je v knjižni uspešnici našel navdih za radijsko oddajo, v kateri razrešujejo napačne predstave. Vsak sodoben državljan si zasluži trenutek resnice. Govorita: Ola Rosling, Gapminder, in Ulf Myrestam, Švedski radio.
• 
  Brez bankomata, pošte in brez glasu v medijih? 07.10.2026 42min

  Slovensko podeželje je marsikje ostalo brez poštnih in bančnih storitev, zaprle so se številne trgovine, presahnili so nekateri bencinski servisi. Novice o tegobah prebivalcev so širši javnosti doslej prinašali dopisniki večjih medijskih hiš, neprijetna vprašanja pa nosilcem moči zastavljali tudi lokalni mediji, pa naj gre za obnovo po poplavah, uničeno letino ali odhod še enega pediatra. Koliko časa še bodo novinarji lahko glas geografskega obrobja? Kakšen je vsakdan ustvarjanja in vodenja lokalnega medija, kaj vse spada med službene obveznosti dopisnika, kako shajati z lokalno politiko, kaj pomeni odvisnost od razpisov, koga zanima lokalna novica in od česa je odvisen obstoj lokalnega novinarstva? Odgovore so v sklopu Avdiofestivala iskali Mariša Bizjak (Radio Koper), Martina Kolenc Novak (direktorica Radia Sora), Petra Lesjak Tušek (Večer, nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije) in Dejan Rat (urednik informativnega programa Radia Maribor).
• 
  Novi podkasti, neizkoriščene priložnosti za oglaševalce 06.10.2026 43min

  Podkasti so vstopili v naše domove, avtomobile, na kolesarske poti in plaže. Tudi podkasti Radia Slovenija. Ponudbi številnih uspešnih projektov se z jesenjo pridružujejo novi. Povsem drugačen podkast od zdajšnje ponudbe v slovenščini ponuja tudi nove priložnosti za oglaševanje. V pogovoru z gosti slišimo, kakšen je oglaševalski potencial podkastov, kakšna so pričakovanja avtorjev in kakšna naročnikov, so formula za uspeh morda naročeni podkasti, kje iskati prihodnje priložnosti, in tudi, kako kredibilni so podatki, ki pomagajo do pravih odločitev. Sogovorniki so Žan Sterle, kreativec, improvizator, vplivnež, ustvarjalec videovsebin na družbenih omrežjih in za zdaj še ne podkaster, Marja Milič, dolgoletna novinarka in urednica finančnih vsebin (Bloomberg Adria, Finančni trgi, Moje Finance), ustanoviteljica finančno-izobraževalne platforme Money-How in voditeljica istoimenskega podkasta, Milan Slana, direktor in partner pri agenciji Herman & partnerji, komunikacijski strokovnjak, še posebej za področje digitalnega marketinga, in Matej Praprotnik, pomočnik direktorja in skrbnik digitalnih storitev Radia Slovenija.
• 
  Premiera novega podkasta: Prekletstvo dobrih vil 06.10.2026 35min

  Leta 1999 je dvanajst Slovencev zadelo doživljenjsko mesečno rento. Sto tisoč tolarjev. Vsak mesec. Do konca življenja. A leta 2020 so bili vsi mrtvi. Zastrupitve, požari, lovske nesreče. In sumljivo veliko vprašanj brez odgovorov. Erik Vrtačnik je svobodni raziskovalni novinar. Pridružite se mu na poti po Sloveniji, na kateri raziskuje, ali gre za niz neverjetnih naključij ali za še eno iz serije temačnih zgodb slovenske tranzicije, ki jo je nekdo uspešno pometel pod preprogo.
• 
  Samoiniciativni agenti umetne inteligence – ali nas mora biti strah? 06.10.2026 1h 13min

  Razvoj umetne inteligence potiska zmogljivosti te tehnologije v doslej neslutene višave in, kot je postalo nadvse očitno letos poleti, zmogljivosti današnjih modelov oziroma t. i. agentov umetne inteligence presenetijo tudi njihove razvijalce. Očitno je namreč postalo, da lahko v določenih pogojih ti agenti delujejo proti eksplicitnim navodilom računalničarjev in na lastno pest poiščejo (prepovedane) bližnjice za dosego svojega cilja.Zgodba se je začela poleti z informacijo o vdoru testnih modelov podjetja OpenAI v strežnike podjetja HuggingFace, do danes pa so v javnost prišle informacije o celi paleti vdorov v strežnike različnih javnih institucij po svetu, od vlad, univerz itd.Kakšno je pravzaprav tehnološko ozadje tega dogajanja, kako so lahko modeli umetne inteligence začeli delovati tako zelo v nasprotju s pričakovanim, se samoorganizirali, začeli delovati kot skupina, ob tem pa so se posamezni UI agenti celo 'žrtvovali' za dobrobit tega ad hoc kolektiva. Na kakšen način se lahko kot družba in posamezniki soočimo s tovrstnimi, nepričakovanimi učinki razvoja te tehnologije, koliko smo na ravni idej in imaginacije kos tehnologiji, ki nam je v številnih vidikih bolj podobna, kot nam je udobno priznati, in kje bi bilo dobro potegniti distinkcijo med tehnološko podlago in našim impulzom, da bi jo pretirano antropomorfizirali.Na pogovoru, ki smo ga ob 30 letnici oddaje Intelekta pripravili v živo v okviru Avdiofestivala, so o tem razmišljali strokovnjak s področja umetne inteligence: prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, sociologinja prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela s katedre za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov ter kulturologinja izr. prof. dr. Natalija Majsova s katedre za kulturologijo, obe s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
• 
  Avdiofestival special 02.10.2026 48min

  Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj prodoren način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim osebam z domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v vsem tednu.
• 
  Avdiofestival: Izgubljeni geopolitični kompasi 30.09.2026 41min

  Svet je vse bolj nepredvidljiv. Vojne in mednarodne krize se množijo, njihovi učinki pa segajo daleč čez bojišča – od cen energije in nafte do migracij in evropske politike. Kaj se v resnici dogaja na terenu? Kam vodi svet, v katerem je kriz vse več, odgovorov pa vse manj? Kako znova naravnati geopolitične kompase – kdo in zakaj jih je pravzaprav izgubil? Epizoda je bila posneta v okviru Avdiofestivala 2026, pred publiko v ljubljanski Cukrarni. V debati so sodelovali: Dario Špelić, zgodovinar in novinar, Hrvatski radio Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Rima Aljaž Vrabec, novinar časnika Delo Priporočamo tudi: Dario Špelić: Vojno je preprosto začeti, veliko težje jo je končati Mojca Širok: Reportaža z Lampeduze  Aljaž Vrabec: Reportaža iz Sirije
• 
  Zaspana zebra na Avdiofestivalu 28.09.2026 7min

  Najlepše je zaspati ob pravljicah. To vedo številne generacije poslušalcev oddaje Lahko noč, otroci! Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. In – ne glede na njihovo starost – pustijo domišljiji prosto pot … Radijska pravljica že 61 let vsak večer ob 19.45 na Prvem programu Radia Slovenija pospremi najmlajše v svet sanj. Nocoj pa boste radijski poslušalci slišali posnetek pravljice, ki smo jo na današnjem Avdiofestivalu v Cukrarni v družbi najmlajših izvedli v živo. Zaspano zebro avtorice Mateje Perpar je interpretiral dramski igralec Klemen Janežič. Pripoveduje: Klemen Janežič. Avtorica besedila: Mateja Perpar. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Gašper Vodlan. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Posnetek pravljice, ki smo jo na Avdiofestivalu pred občinstvom izvedli v živo, Galerija Cukrarna, 28.9.2026
• 
  Gospodarstvo v nevihti dragih energentov 28.09.2026 55min

  V globalnem gospodarstvu in geopolitiki se dogajajo tektonski premiki. Rušijo se mednarodna pravila in stara zavezništva. Ne velja več, da politika sledi gospodarstvu na nove trge in svetovne odre, ampak je gospodarstvo postalo orodje političnih velesil za doseganje bolj ali manj ozkih interesov. Hkrati z geopolitičnimi premiki, ameriško-kitajsko tekmo in regionalnimi vojnami potekajo tehnološka oziroma revolucija umetne inteligence, spoprijemanje z vse bolj očitnimi okoljskimi izzivi in vse bolj neizprosna tekma za surovine in energente. Kaj vse to pomeni za slovensko gospodarstvo, kako se odzivajo slovenska podjetja z izkušnjami na različnih trgih in v različnih sektorjih, kje vidijo priložnosti in kakšna so tveganja za Evropsko unijo? Jim evropska politika pomaga ali otežuje položaj ter kako bi morala ukrepati Slovenija? Gostje: prof. dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, predavatelj na Wirtschaftsuniversität na Dunaju in na Burgundy School of Business v francoskem Dijonu; Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška ter članica Strateškega sveta za gospodarstvo; Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domel Holding, d. d. in direktor Domel, d. o. o., član Strateškega sveta za gospodarstvo, in predsednik Regionalne zbornice za Gorenjsko pri Gospodarski zbornici Slovenije. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, podana v okviru projekta, niti ga ta ne zavezujejo. Za projekt so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni zgolj avtorji, intervjuvanci in uredniki programa ter tisti, ki ga oddajajo.
• 
  dr. Vesna Vuk Godina, Boštjan Gorenc - Pižama: Kekec je ob radiu še vedno dobre volje 20.10.2025 48min

  Kekec je prototip slovenskega junaka, pogumen, bistroumen, premeten, dober po srcu, solidaren in ravno prav uporniški. Kljub deprivilegiranemu položaju je vedno dobre volje. Ali sodobni radio še spodbuja njegovo dobro voljo? Se Kekec želi zbuditi s slovenskim nacionalnim radiem? Ali pogleda oziroma prisluhne onkraj hitrih, lahkotnih, zabavnih domislic radijskih voditeljev? Ga zanimajo tudi poglobljene, analitične radijske vsebine? Kekčevo prinašanje sonca in zlatega smeha povezujemo s fenomenom sreče, ki v sodobnih družbah postaja potrošniški produkt. Gosta 129. epizode Prvakov tedna, ki je potekala na letošnjem Avdiofestivalu v ljubljanski Cukrarni, sta bila antropologinja dr. Vesna Vuk Godina ter pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama.