Prvi na maturi

Episodi

• 
  Matej Mohorič: "Na maturo sem prišel kar v kolesarskem dresu" 18.06.2026 6min

  Na splošni maturi morajo dijaki opraviti pet predmetov. Poleg treh obveznih – slovenščine, matematike in tujega jezika – izberejo še dva izbirna predmeta. Leta 2013 se je za kemijo kot izbirni predmet odločilo več kot 6.700 maturantov, med njimi tudi Matej Mohorič. Mohorič je danes profesionalni kolesar in prvi Slovenec z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v kategoriji mlajših članov. Izpit iz kemije pa je opravljal kar v kolesarskem dresu, saj je istega dne nastopil na Dirki po Sloveniji, pozneje pa postal tudi zlati maturant. Kako mu je uspelo uskladiti vrhunski šport in priprave na maturo, ga je vprašala Lana Furlan.
• 
  Vanesa Žura: "14 dni po urgentnem carskem rezu sem opravila maturo" 08.06.2026 8min

  Po pisnih izpitih iz slovenščine in angleščine maturante 6. junija čaka še matura iz matematike. Danes se 24-letna Vanesa Žura tega datuma dobro spominja, saj je pred petimi leti prav na dan pisnega dela matematike rodila svojega prvega otroka. Kako se je pripravljala na zrelostni izpit med nosečnostjo, je zaupala Lani Furlan.
• 
  "Pri kemiji ne izgubljajte točk po nepotrebnem zaradi površnosti in pomankljivega branja" 22.05.2026 9min

  Na Prvem v tem tednu pripravljamo za letošnje maturante še nekaj pogovorov s profesorji in z ocenjevalci na maturi, ki podajajo koristne nasvete. Danes izvemo več o kemiji na splošni maturi. Izpit je sestavljen iz pisnega dela in laboratorijskih vaj. Pisni izpit pa sestavljata dva dela, oba kandidati pišejo po 90 minut, prvi predstavlja 35 %, drugi 45 % končne ocene. Kako sta pisna dela sestavljena, kakšne naloge zajemata, kje kandidati zaradi površnosti in pomanjkljivega branja izgubljajo točke po nepotrebnem, kako je z zapisovanjem merskih enot in kakšni so nasveti profesorice za uspešno oceno na maturi – o vsem tem se je kolegica Tadeja Bizilj pogovarjala s Sabino Eršte, ki kemijo uči na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju.
• 
  Geografija: ne pozabite na kartografsko znanje 21.05.2026 13min

  Že vrsto let je geografija eden izmed najbolj priljubljenih izbirnih predmetov na splošni maturi – tudi lani je bilo tako. Največ maturantov se je odločilo za psihologijo, geografija pa je bila na drugem mestu. V spomladanskem roku je ta izpit pisalo 1.675 kandidatov, opravili pa so ga s povprečno oceno 3,35, kar je nekoliko slabše kot leta 2024 (3,47), prav tako so v povprečju dosegli manj točk kot generacija pred njimi: 68,71 točke od 100 možnih. Katerim napakam se lahko izognejo in na kaj naj bodo še posebej pozorni letošnji maturanti, pa izvemo od profesorja geografije na Gimnaziji Šiška Mihe Kolariča, ki je tudi član državne predmetne komisije SM za geografijo.
• 
  "Pri fiziki ne pozabite na fizikalne enote in veljavna mesta" 20.05.2026 8min

  Letošnji spomladanski izpitni rok splošne mature se je začel 5. maja s pisanjem maturitetnega eseja – nadaljuje se 29. maja z drugo izpitno polo iz materinščine in 30. maja s pisno pole iz angleščine. Nato sledijo izbirni predmeti, med njimi tudi fizika. Maturitetni izpit iz fizike je sestavljen iz pisnega dela in laboratorijskih vaj. Pisni izpit zajema dva dela, oba kandidati pišejo po 90 minut, prvi predstavlja 35, drugi 45 odstotkov končne ocene. Kakšno znanje zahtevata oz. preverjata dela, kje kandidati izgubljajo največ točk, zakaj je pomembno dobro poznati fizikalne enote in kaj morajo maturanti upoštevati pri zapisovanju decimalnih in veljavnih mest – o vsem tem se je med drugim s profesorico Kristino Leskovar, ki uči fiziko na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju, pogovarjala kolegica Tadeja Bizilj.
• 
  "Pri psihologiji na maturi ne bodite površni pri branju in presplošni pri pisanju" 19.05.2026 10min

  Na Prvem v tem tednu pripravljamo za letošnje maturante še nekaj pogovorov s profesorji in z ocenjevalci na maturi, ki podajajo koristne nasvete. Danes izvemo več o psihologiji na splošni maturi – gre za predmet, ki ga zdaj že vrsto let zapored kot izbirni predmet izbere največ kandidatov. Izpit je sestavljen iz pisnega dela in seminarske naloge in preverja razumevanje psiholoških vsebin, sposobnost analize podatkov in argumentiranja v eseju. Pisni del je razdeljen na tri izpitne pole, ki skupaj preverjajo teoretično znanje in analitične sposobnosti. Kako se naloge ocenjujejo, kje se izgublja največ točk, čemu je namenjen konceptni list, na kaj morajo biti maturanti pozorni pri pisanju in kako lahko do 1. junija nadoknadijo morebitno neznanje – o vsem tem se je kolegica Tadeja Bizilj pogovarjala z Ivo Strniša, ki poučuje psihologijo na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju in je tudi licencirana športna psihologinja.
• 
  Matematika: naučite se osnovne formule, pazite na zaokroževanje in pravilen zapis rešitev oz. odgovorov 19.05.2026 11min

  Če se sprašujete, ali morate pri ploščini trikotnika napisati vse korake računanja, ali je enačba zanjo napisana na izpitni poli ali ne, ter kako je z enotami pri rezultatu, potem vas vabimo, da prisluhnete podkastu Prvi na maturi. Pri odgovorih na ta in podobna vprašanja ter s konkretnimi napotki za reševanje matematičnih izpitnih pol nam je pomagala Barbara Kušar, profesorica matematike in pomočnica ravnatelja Gimnazije Kranj, sicer pa tudi članica državne predmetne komisije splošne mature za matematiko.
• 
  Zgodbe mature - Filip Vidušin: "Odrekanja je veliko, a je vredno." 05.05.2026 9min

  Danes se je za več kot 7.200 gimnazijskih maturantov s pisanjem eseja iz materinščine začel spomladanski rok splošne mature. Obvezno branje letos vključuje Ivana Cankarja in Tino Vrščaj, tematski sklop pa nosi naslov Klanec nekoč, danes, vedno? Za večino dijakov matura predstavlja največji preizkus zrelosti, a Filip Vidušin je svoj preizkus zrelosti doživel nekoliko drugače, in sicer kar na Evrovizijskem odru. Pevec skupine LPS - Filip Vidušin se namreč maturitetnega eseja v prvem roku ni udeležil, saj je takrat zastopal Slovenijo v Torinu. Kako je ob tem usklajeval priprave na maturo, koliko odrekanja je to zahtevalo in ali danes svojo odločitev obžaluje, je preverila Lana Furlan.
• 
  Esej 2026: nasveti za pisanje eseja 23.04.2026 1h 10min

  Kako se mladi pripravljate na pisanje maturitetnega eseja, katere napotke, nasvete in usmeritve vam daje profesorica slovenščine iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, kaj se maturantom zdi največji izziv pri prvem dejanju spomladanskega roka splošne mature in kako pomembno si je vzeti čas za osnutek? V oddaji, ki bi jo lahko naslovili tudi Po klancu do uspešnega eseja lahko slišite odgovore, pa tudi ključne ideje obeh romanov in primerjave med njimi. Poglavja: 00:02:09 Kako se maturanti pripravljate na esej? 00:09:54 Zakaj esej prinese polovico ocene? 00:12:10 Pomembno je slediti navodilom 00:13:27 Pisanje eseja: osnutek, uvod, jedro zaključek ... 00:17:24 Kje maturanti izgubljate točke? Napotki za pisanje! 00:25:13 Povzetki analize obeh romanov in primerjave med njima 00:33:01 Francka in Eva 00:39:36 Cankarjev roman 00:55:42 Roman Tine Vrščaj
• 
  Tina Vrščaj in maturanti o pisanju eseja in romanu Na Klancu 22.04.2026 59min

  Srečanje pisateljice Tine Vrščaj in letošnjih maturantov v radijskem studiu, kjer je beseda tekla o maturi, pisanju eseja, pisateljevanju, predvsem pa o romanu Na Klancu. Mladi so imeli za avtorico kar nekaj vprašanj, izvedeli pa smo tudi, kako oni sami razmišljajo o temah, ki jih odpira obvezno maturitetno čtivo: o okoljski problematiki, zasvojenosti s tehnologijo, vprašanju materinstva in starševstva ter o brezbrižnih medosebnih odnosih. Poglavja: 00:02:40 Mladi in Tina Vrščaj o maturi in eseju 00:07:49 So mladi zadovoljni z izbiro romanov in tematskega sklopa? 00:09:36 Mora literatura bralce tudi provocirati? 00:12:21 Vprašanja mladih: o pisanju in povezavah s Cankarjem 00:22:23 Imajo mladi kdaj blokado pri pisanju eseja? 00:24:31 Okoljevarstvena tematika v romanu 00:28:42 Lik Eve: kako ga doživljajo pisateljica, kako mladi? 00:39:15 Medosebni odnosi v dobi tehnologije in zasvojenosti z njo 00:47:34 Cankar poudarja pomen izobrazbe, kje pa je rešitev v romanu Tine Vrščaj? 00:49:51 Lik Anke in stranski liki 00:52:49 Je tudi roman Tine Vrščaj spomenik materi? 00:56:22 Ali problematika okolja na koncu romana izgine ali ne?
• 
  Esej 2026: Klanec nekoč, danes, vedno? 15.04.2026 1h 20min

  V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti. Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo? O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom. Poglavja: 00:03:59 Izbor letošnjih del za maturo 00:06:43 Kaj zahteva pisanje eseja? 00:10:04 Družbeno ozadje nastanka romanov 00:12:12 Bistvene podobnosti in razlike romanov 00:13:56 Oznake romanov 00:15:06 Enak naslov - drugačna začetnica 00:16:43 Simbolni pomen klanca 00:18:28 Kako se klanca v romanih razlikujeta? 00:21:26 Francka in Eva 00:25:10 Vloga matere 00:30:57 Odnos do družbe, sočloveka, revščine 00:33:53 (Ne)odnos z očetom 00:34:44 Francka in Tone Mihov, Eva Krhlikar in Gregor 00:42:08 Tišina v odnosih 00:44:38 Slikar in Tomaž 00:49:27 Lahko determinizem presežemo? 00:55:02 Okolje in narava v romanih 00:56:38 Motiv teka za vozom 00:58:57 Motiv trpljenja 01:01:00 Konca romanov 01:04:03 Ali usojenosti klanca lahko pobegnemo? 01:07:22 Kateri klanec je bolj tragičen? 01:08:18 Aktualnost romanov 01:09:23 Kaj romana predajata mladim? 01:13:43 Subjektivnost in kritičnost pri pisanju eseja
• 
  Esej 2026: Na Klancu Tine Vrščaj z ljutomerskimi maturanti 08.04.2026 1h 19min

  Drugo obvezno čtivo za letošnji maturitetni esej je roman sodobne slovenske pisateljice Tine Vrščaj Na Klancu. Kako se delo nanaša na Cankarjev roman, kako odseva čas, v katerem živimo, in kaj sporoča mladim? O tem smo govorili z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in njihovo profesorico slovenščine Tanjo Bigec. Maturanti Alina Karba, Maja Zidar, Ines Horvat, Zala Vaupotič, David Gregorinčič in David Rituper poudarjajo predvsem aktualnost romana Na Klancu Tine Vrščaj, ki nas opominja na človekovo odtujenost in celo brezčutnost do sočloveka in narave. Poglavja: 00:01:46 Oznake romana 00:04:47 Obnova 00:06:15 Navezava na Cankarja in avtobiografski drobci 00:08:55 Liki: Eva 00:18:47 Gregor 00:21:15 Zakaj odnos med Evo in Gregorjem ne uspe? 00:24:33 Stranski liki 00:31:35 Narava 00:32:32 Klanec 00:37:22 Kotel in Ljubljana 00:38:46 Tek (za očetom in avtomobilom) 00:42:17 Medgeneracijski odnosi 00:46:57 Konec romana 00:52:11 Kam so usmerjene kritične osti romana? 00:56:24 Sporočila romana 01:01:31 Jezik in slog pisanja Tine Vrščaj 01:04:17 Kako mladi razmišljajo o materinstvu, okolju, vrednotah v družbi?
• 
  Esej 2026: Na klancu Ivana Cankarja z dijaki Ekonomske šole NM 01.04.2026 1h 13min

  Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič. Poglavja: 00:02:51 Opredelitve romana 00:04:41 Kdaj je nastal roman: slovenska moderna in Cankar 00:08:21 zgradba in vsebina romana 00:09:00 Liki v romanu: Francka 00:15:10 Tone Mihov 00:19:05 Otroci: Tone, Lojze, Francka 00:24:19 Ljudje s klanca 00:30:34 Cankarjev slog pisanja 00:31:39 Motiv, ki preraste v simbol: tek za vozom 00:35:04 Simbol klanca 00:37:16 Drugi motivi 00:42:31 Tematike romana 00:50:43 Cankarjeva ljubezen do matere, socialna empatija in socialistična misel 00:53:51 Konec romana: pesimističen ali optimističen? 00:53:54 Sporočilo/a romana 01:02:05 Aktualizacija romana Na klancu
• 
  Matura 2026: Ivan Cankar: Na klancu - Literarni večer in pogovor z dijaki 01.04.2026 1h 15min

  Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer
• 
  Matura 2026 – Tina Vrščaj: Na Klancu – literarno-pogovorni večer 09.03.2026 1h 27min

  Roman Tine Vrščaj Na Klancu, ki je skupaj s Cankarjevim romanom z enakim naslovom predviden za letošnji esej na maturi, odpira številne teme: o partnerskih in družinskih odnosih ter odtujenosti, ekoloških vprašanjih, podnebnih spremembah in še marsičem. Ponuja razmislek o vlogi matere in očeta pri vzgoji otrok, o nepredelanih odnosih v primarni družini, o realnem in virtualnem svetu, potrošništvu, ki se je zalezlo v vse pore družbe … Prireditev bo v en dogodek povezala radijski literarni večer, ki ga je pripravila Nika Zadravec in ki bo pod režijskim vodstvom Saške Rakef v živo izveden na odru, ter pogovor Vlada Motnikarja z avtorico. Tina Vrščaj, pisateljica, esejistka, literarna kritičarka in prevajalka, je prvo knjigo, roman Zataknjena v pomladi, izdala leta 2010, sledili so romani Odradek, Na Klancu, nagrajen na natečaju Mladinske knjige za nagrado modra ptica, pred nekaj meseci pa še roman Učne ure Eve K. Poleg romanov je izdala še zbirko kratkih zgodb Plašč, knjigi za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata in Balabuga ter zbirko literarnih kritik Kritičarka na drevesu. Interpretacija: Nataša Keser, napovedovalec: Igor Velše. Režija: Saška Rakef, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, zvočna mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden, oblikovalec zvoka: Gašper Vodlan. Urednik oddaje Vlado Motnikar.
• 
  Nasveti za pisanje eseja 24.04.2025 59min

  Kje maturanti na eseju največkrat izgubljate točke, kako se lahko izognete napakam in kaj za vas predstavlja največji izziv? O pisanju eseja, razlikah med razpravljalnim in razlagalnim esejem, o tem, kaj vse se ocenujuje in kako so točke zarporejene, smo izvedeli od profesoric slovenščine z gimnazij v Novem mestu, Kranju in Ljutomeru, ki so vam dale tudi konkretne napotke o tem, kako dobro pisati esej. Naši sogovorniki so bili tudi dijaki s teh šol, ki so z nami deleli svoje izkušnje pisanja eseja in ključn razmišljanja o obveznih čtivih. Tanja Bigec, profesorica slovenščine na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, navaja tudi najpogostejše napake, zaradi česar se izgubljajo točke: Uvod ne sme biti predolg. »Popuščanje«: preveč časa in prostora kandidati namenijo prvim postavkam v eseju in jim za končne zmanjka časa ali pozornosti (na primer za aktualizacijo). Točk dijaki ne dobijo, če je preveč obnove; zavede jih podajanje zgodbe ali naštevanje dejstev, pozabijo pa na razlago. Nasvet: uporabljajo se lahko vzročno-posledične povezave, torej vezniki ker, zato, kajti, saj, sicer, ki že sami od sebe pisca potegnejo v razlago. Pri primerjavi se lahko zgodi, da na začetku ni teze, da primerjava ni dovolj poglobljena ali da gre zgolj za naštevanje lastnosti enega in nato drugega lika, niso pa izpostavljene skupne značilnosti ali razlike. Mladi včasih spregledajo navodila, kot so: opredelite se, ovrednotite. Pri eseju ne izpostavimo le literarnega dejstva, temveč ga moramo tudi pretehtati. Površna ali presplošna aktualizacija: treba je biti konkreten, izpostaviti konkretne pojme, poimenovanja, razložiti na primerih (primer presplošne trditve: Vojna je huda stvar.) Pri jeziku je največji krivec za manj točk pravopis. Pri slogu mladi izgubljajo točke zaradi ponavljanja besed, imen, stavčnih struktur. Na ta del se lahko pripravijo tako, da si poiščejo sopomenke, nadpomenke in parafraze, ki jih lahko izmenično uporabljajo v eseju. V zaključku se ne odgovarja na zadnjo postavko, temveč povzema ugotovitve.
• 
  Človek na razpotjih časa: primerjava Kocbekovega in Jančarjevega dela 18.04.2025 1h 18min

  V zadnji oddaji Studio ob 17.00, ki jo letos namenjamo maturantom splošne mature, bomo skupaj z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer govorili o tematskem sklopu maturitetnega eseja Človek na razpotjih časa. Iskali bomo vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: zbirke novel Strah in pogum Edvarda Kocbeka ter romana Draga Jančarja In ljubezen tudi. Kaj deli, ki govorita o strahotah druge svetovne vojne, sporočata mladim? Naši gosti so: dijaki Veronika Kos, Ella Litrop, Iva Sečko, Nino Klemenčič in Adam Žižek ter njihova profesorica slovenščine Tanja Bigec.
• 
  O Kocbekovi zbirki novel Strah in pogum s kranjskimi maturanti 14.04.2025 1h 11min

  V drugi oddaji, ki jo letos namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, premišljujemo o zbirki novel Edvarda Kocbeka Strah in pogum. Kdo so glavni protagonisti novel? Kateri od njih so omahljivci, kateri izdajalci? Kdo od njih ravna v skladu z zahtevami svoje etike in kdo se podredi ukazom zgodovinske nujnosti? Kako naj udejanjijo zgodovinsko nujnost in jo osmislijo tako, da ob tem ne izgubijo svoje človečnosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00 dijaki Gimnazije Kranj Jan Korošec, Neža Kumše, Ožbej Andrej Naglič, Zara Planinec Čadež, Lara Stoilov Spasova in njihova profesorica slovenščine Špela Camlek.
• 
  O Jančarjevem romanu In ljubezen tudi z novomeškimi maturanti 07.04.2025 1h 6min

  Človek na razpotjih časa je letošnji tematski sklop iz književnosti pri slovenščini na splošni maturi. V prvi oddaji, ki jo letos posvečamo maturitetnemu eseju, smo o romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi razmišljali z dijaki in profesoricama slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. In ljubezen tudi je roman, ki ga je Drago Jančar izdal leta 2017, v njem govori predvsem o dogajanju v Mariboru in na Pohorju med drugo svetovno vojno in takoj po njej – v ta zgodovinski kontekst pisatelj postavi življenjske usode svojih likov, ki jih te vojne grozote trajno zaznamujejo in postavljajo tudi v moralne dileme. Ali mladi vidijo delo kot zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, ali, kot pravi tudi Jančar sam, za roman o ljubezni? Kakšen vtis so nanje naredili glavni liki? In kakšno je po njihovem mnenju sporočilo tega obveznega letošnjega maturitetnega čtiva?Sodelujejo: Tisa Božič, Ema Medved, Lara Krašovec, Ema Bevec, Valentin Zaletel, profesorici slovenščine Natalija Petakovič in Ajda Gabrič. 
• 
  Drago Jančar: In ljubezen tudi 25.03.2025 1h 24min

  Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025.