Ars humana

Afleveringen

• Susan Abulhawa: "Nikoli si nisem mislila, da bo svet v realnem času in v visoki ločljivosti videl tisto, kar je videl, in da bo pogledal stran." 01.06.2026 44min

  Kako izgnanstvo zaznamuje življenja mnogih Palestincev in zakaj je povezanost z zemljo za tiste, ki so bili z nje pregnani, temelj njihove identitete? O tem in o svoji izkušnji obiska Gaze v času genocida se z eno najbolj branih in pronicljivih sodobnih palestinskih pisateljic, Susan Abulhawa (1970), avtorico romana Jutra v Dženinu (prevedla Lili Potpara, Cankarjeva založba, 2023), pogovarja Petra Meterc. Bere Eva Longyka Marušič, ton in montaža Liam Samsa. Fotografija: Petra Meterc, RTV SLO
• "Internet je permanentna simulacija" – o družbenih izzivih tehnoloških sprememb in virtualnih svetovih 25.05.2026 49min

  Kakšni so družbeni izzivi, ki jih prinašajo nove tehnologije in digitalizacija na številnih področjih našega življenja? Kakšno vlogo so imele in bodo imele videoigre pri razvoju virtualnih svetov? In v kaj se bo razvil svet nebrzdane logike kapitala ter destabilizirane politične komunikacije? To je nekaj vprašanj, ki jih dr. Gašper Pirc obravnava v knjigi Virtualni svetovi in vrednote digitalne prihodnosti (Alma Mater Press in Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Annales ZRS, 2025) Gre za delo, ki se predvsem ukvarja z raziskovanjem struktur v družbi in hkrati predstavlja nove oblike družbenosti ter modele digitalne kooperacije, kot sta koncepta virtualna resničnost in metaverzum. Predstavljamo to delo in teme, povezane z njim. Gost je avtor dr. Gašper Pirc, predsednik Slovenskega filozofskega društva, raziskovalec v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in predavatelj na Univerzi Alma Mater Europaea. Foto: Detajl iz naslovnice knjige Virtualni svetovi in vrednote digitalne prihodnosti (Alma Mater Press in Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Annales ZRS, 2025)
• Pomen in vloga pisateljskega angažmaja – pogovor ob 100-letnici Slovenskega centra PEN 18.05.2026 46min

  Zakaj je pomembno, da se literarne ustvarjalke in ustvarjalci družbeno angažirajo? In kakšen naj bo ta njihov angažma? Koliko je lahko učinkovit? In kako dejansko deluje v družbi? To je nekaj vprašanj, ki so povezana z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci nasploh, a so hkrati bila ena od vodil za ustanovitev Mednarodnega centra PEN, ene najstarejših in najvplivnejših literarnih organizacij na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1921. Že pet let pozneje, leta 1926, je nastal Slovenski center PEN in med ustanovnimi člani tega centra so bili Izidor Cankar, Josip Vidmar, Janko Lavrin, France Stele in drugi, njegov prvi predsednik pa je bil takrat Oton Župančič. Slovenski center PEN je že od svoje ustanovitve deloval kot nacionalna veja Mednarodnega centra PEN in je tako ena najstarejših slovenskih kulturnih in literarnih organizacij, ki je od svojega nastanka imela pomembno vlogo pri povezovanju z mednarodnim prostorom. Posebno mesto pri tem so odigrala Blejska srečanja, ki jih Slovenski center PEN organizira od leta 1967, na začetku v Piranu, pozneje na Bledu, in na katerih so sodelovali številni ugledni domači in tuji avtorji in avtorice. Letos Slovenski center PEN obeležuje sto let delovanja. Ob tem visokem jubileju v skupni mesečni oddaji, ki nastaja v sodelovanju našega programa, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec pretresamo angažma literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev ter predstavljamo njegovo delovanje nekoč in danes. V pogovoru sodelujejo Tanja Tuma, pisateljica in predsednica Slovenskega centra PEN, Amina Majetić, pesnica in predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji in Ivan Vogrič, pisatelj in član Slovenskega centra PEN. Foto: Logotip Slovenskega centra PEN ob 100-letnici delovanja
• Želje in protislovja – o trendih razstavljanja v Sloveniji po drugi svetovni vojni 11.05.2026 53min

  Monografija Želje in protislovja. Likovno in arhitekturno razstavljanje v Sloveniji 1947–1979 predstavlja večletno raziskovalno delo in znanstvene izsledke desetih raziskovalk in raziskovalcev. Raziskave se osredotočajo na geografsko območje Slovenije, ki je bilo v obravnavanem časovnem okviru del Socialistične federativne republike Jugoslavije. Rdeča nit, ki je vodila raziskovalni projekt, zajet v tej monografiji, je dejavnost razstavljanja in oblike razstavnih postavitev, v katerih je bila predstavljena tako likovna umetnost kot arhitektura. Medij razstav se je izkazal kot zajetno področje raziskovanja in obenem nazorno presečišče razmerij med umetnostnimi, političnimi in družbenimi koncepti. Ob izidu monografije gostimo vodjo projekta dr. Beti Žerovc, sourednika monografije Vladimirja Vidmarja in dr. Niko Grabar ter Gregorja Dražila. Foto: zajem naslovnic monografije Likovno in arhitekturno razstavljanje v Sloveniji 1947–1979 (Založba Univerze v Ljubljani in Društvu Igor Zabel za kulturo in teorijo)
• Pomen gledaliških šol v skupnem slovenskem kulturnem prostoru 04.05.2026 41min

  Gledališke šole so ključnega pomena za celosten razvoj posameznika, saj združujejo umetniško izražanje z rastjo osebnosti, hkrati pa tudi spodbujajo kreativnost, razvijajo emocionalno inteligenco, krepijo samozavest, izboljšuje javno nastopanje in timsko delo. V slovenski narodni skupnosti so gledališke šole nepogrešljivo orodje za utrjevanje slovenskega jezika. V skupni mesečni oddaji, ki nastaja v sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, tokrat usmerjamo pozornost k temu manj opaznemu delu izobraževanja v skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Sodelujejo – iz Trsta Julija Berdon, iz Ljubljane Jan Pirnat in iz Celovca Alenka Hein. Na fotografiji Comédie-Française, francosko narodno gledališče in eno najstarejših delujočih gledališč na svetu, vir: Wikipedija.
• Philippe Sands: Literatura ima moč, da ljudi pouči o tem, kar se je zgodilo, kot tega ne zmore nobena sodba 27.04.2026 45min

  Philippe Sands je vrhunski strokovnjak za mednarodno pravo, je pa tudi pisatelj. Napisal je več pomembnih del, ki zanimivo in tehtno povezujejo zgodovino, pravo in osebne zgodbe, med njimi je tudi nedavno prevedena Vrnitev v Lemberg (prevod Marko Košan, Založba Beletrina). S Philippom Sandsom se je konec marca, ko je obiskal Ljubljano in sodeloval na Festivalu Fabula, pogovarjala Staša Grahek. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič. Foto – vir: Wikipedija
• Nina Dragičević – "Izbris skladateljic iz zgodovine lahko govori tudi o naši prihodnosti" 20.04.2026 50min

  Pesnica, sociologinja in skladateljica dr. Nina Dragičević v knjigi Nemogoče (Beletrina, 2025) ne le natančno, na podlagi temeljitega raziskovalnega dela, ampak tudi z imenitno avtorsko držo in literarno veščino obravnava skladateljice predvsem v slovenskem prostoru. Z avtorico se pogovarjamo o omenjenem delu. Detajl grafike naslovnice knjige Nemogoče, Beletrina, 2025
• Filozofski pogled na internet – pogovor o knjigi Splet in subjekt 13.04.2026 44min

  Kaj nam o internetu pove filozofija? Kako filozofsko razmišljati o vplivu interneta na človeka, družbo in njeno delovanje? Kaj lahko iz teh razmislekov izvemo o ideologiji, našem času in kapitalizmu? Ta in podobna vprašanja v knjigi Splet in subjekt (Analecta, 2025) pretresa filozofinja dr. Bara Kolenc. Knjiga je namreč v celoti zavezana aktualni tematiki, saj se sooča s trenutnim dogajanjem, povezanim z internetom. Kolenc v njej vzpostavi lastno ontologijo, skozi katero premišlja prepletanje digitalne virtualne in nedigitalne fizične realnosti ter se sprašuje o vlogi umetne inteligence. In poudari, da je svetovni splet nadstruktura, ki parazitira na infrastrukturi interneta. Zato internet ni nevtralen tehnološki dosežek, temveč je materializirana ideologija. Foto – vir: Wikipedija
• Božje v človeku in njegovi prelomi 06.04.2026 53min

  Človek v svoji najgloblji notranjosti ni sam, ampak je naseljen z božjo navzočnostjo, je bil prepričan francoski pesnik in filozof Jean-Louis Chrétien. Nekdanji predavatelj na pariški Sorboni v knjigi Notranji prostor, ki je izšla pri založbi KUD Logos, prikaže različne opise notranjega življenja od antike do novega veka in prelome, ki so povzročili, da se je človek v svoji notranjosti začel srečevati le s samim seboj. O njegovem delu smo se pogovarjali z doc. dr. Alenom Širco z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter teologom Jernejem Levo (foto: ponovitev).
• Film Mirovnik Ivana Ramljaka – trn v peti hrvaške politike 30.03.2026 42min

  Junija 1991 je bil na obrobju Osijeka ubit Josip Reihl Kir, takratni načelnik osiješke policije. Kir je bil tik pred izbruhom vojne v hrvaški Slavoniji eden redkih, ki si je med naraščajočimi trenji med hrvaško in srbsko stranjo na tem območju vse do zadnjega prizadeval za dialog in mir, danes pa se ga uradna zgodovina na Hrvaškem nerada spominja. Film režiserja Ivana Ramljaka z naslovom Mirovnik, ki z več vidikov razmišlja o liku in delu Kira, pa tudi o predvojnih dogodkih na tem območju, je lani na hrvaškem festivalu nacionalnega filma v Pulju prejel veliko zlato areno, obenem pa je del hrvaške politike razburil do te mere, da so morali nekatere projekcije na Hrvaškem odpovedati in da so o filmu razpravljali celo v hrvaškem parlamentu. Pogovarjamo se z Ivanom Ramljakom, režiserjem filma Mirovnik, ki je bil nedavno prikazan na Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani. Foto – vir: Festival dokumentarnega filma
• Študijski prehodi med zamejstvom in matico 23.03.2026 28min

  Od vzgibov za odhod na univerzitetni študij v Slovenijo pa do še vedno obstoječih nedorečenosti glede priznavanja slovenskih univerzitetnih diplom v Italiji oziroma Avstriji. To bodo med drugim predmeti razprave v marčevski izvedbi skupne mesečne oddaje Slovenskega sporeda ORF iz Celovca, Radia Trst A in programa Ars Radia Slovenija. Urednik in voditelj pogovora Pavel Volk bo v tržaškem studiu gostil Martina Poljšaka, ki je pred kratkim v Ljubljani magistriral iz novinarstva. V ljubljanskem studiu bo v pogovoru sodelovala predsednica Društva zamejskih študentov Rada Vizintin, iz celovškega studia pa se bo oglašala brucka ljubljanske medicinske fakultete Alina Kunčic.
• 98. podelitev oskarjev - vrhunci dogodka, nagrajeni in spregledani filmi 16.03.2026 45min

  Tesa Drev se s filmskimi kritiki Ano Jurc, Igorjem Harbom in Tino Poglajen pogovarja o 98. podelitvi oskarjev – nagrad ameriške Akademije umetnosti in znanosti gibljivih slik –, in sicer o vrhuncih dogodka, o nagrajenih, tudi o prezrtih filmih.
• France Stele skozi oči Milčka Komelja 09.03.2026 44min

  Enaindvajsetega februarja je minilo 140 let od rojstva Franceta Steleta, utemeljitelja umetnostne zgodovine na Slovenskem. Deloval je kot prvi poklicni konservator, univerzitetni profesor, urednik, likovni kritik in akademik. Dr. Milček Komelj je ob tej priložnosti in sprva na pobudo Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU napisal knjigo France Stele: Spomini nanj, na njegovo delo in učence - knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice (Milček Komelj je bil med letoma 2008 in 2018 tudi njen predsednik) in ZRC SAZU. V spominsko-esejističnem besedilu opiše Steletovo duhovno in intelektualno dediščino, njegov odnos do umetnosti kot nosilke narodove identitete in njegov vpliv na učence. Z dr. Milčkom Komeljem, umetnostnim zgodovinarjem, doktorjem znanosti, članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti in članom Evropske akademije znanosti in umetnosti, pesnikom in esejistom se o knjigi pogovarja Aleksandra Saška Gruden. Foto: France Stele (vir Wikipedija).
• Heidegger danes – ob 50-obletnici njegove smrti 02.03.2026 49min

  Martin Heidegger (1889–1976) še vedno velja za enega največjih filozofov 20. stoletja, njegovo delo Bit in čas (1927), ki ga avtor nikoli ni dokončal, pa za najpomembnejše filozofsko delo preteklega stoletja. Heideggerjev vpliv je bil izjemen, tudi zato ker deloval kot profesor, še bolj pa se je uveljavil s svojimi številnimi deli, mnoga od njih so prevedena v slovenščino, kot na primer Na poti do govorice, Uvod v metafiziko, Evropski nihilizem idr. Z nekaterimi od njih je postavil temelje za fenomenologijo, pa tudi za druge filozofske smeri, kot so eksistencializem, hermenevtika idr. Ob 50-obletnici njegove smrti v pogovoru s prof. dr. Deanom Komelom, enim najboljših poznavalcev njegove misli pri nas, med drugim razmišljamo, kako je Heidegger z zastavitvijo vprašanja biti postavil pod vprašaj celotno filozofsko tradicijo, kot se je oblikovala od starogrških filozofov dalje. Pogovor je nastal leta 2011. Foto: Wikipedija
• John Locke in njegova Razprava o človeškem razumu 23.02.2026 40min

  "Raziskovanje razuma je prijetno in koristno," je prvi stavek v Uvodu k delu Razprava o človeškem razumu (1689, slovenski prevod 2025-26, Slovenska matica) Johna Locka (1632–1704). Gre za eno najbolj prelomnih del v zgodovini filozofske misli, v katerem Locke raziskuje izvor, meje in obseg človeškega znanja oziroma vednosti. Ob opozarjanju na nevarnosti dogmatizma si je ta angleški mislec v tem delu nenehno prizadeval za doseganje intelektualne odgovornosti, ki nam bo omogočila, da se ne le otresemo in znebimo političnih, religioznih in intelektualnih pritiskov, predsodkov ter mnenj, ampak da tudi prevzamemo svojo vlogo kot racionalni ljudje, ki uporabljamo razum, da nas ta vodi k najboljšemu možnemu življenju. Locke je sicer izhajal iz empirističnih izhodišč in tako izpodbijal takrat uveljavljeni kartezijanski racionalizem, osnovan na tem, da so nekatera izkustva in koncepti mišljenja podedovani. Locke je to zavrnil z negacijo vrojenih idej ter ob tem poudarjal vlogo izkustva pri pridobivanju spoznanj. Tako je tudi postal vsesplošno znan s pojmom tabula rasa, po katerem se vsak človek rodi kot nepopisan list. Več o omenjenem monumentalnem filozofskem delu in temu filozofu pa v pogovoru s prof. dr. Božidarjem Kantetom, ki je delo prevedel ter k njemu spisal tudi spremno besedo. Na sliki Portret Johna Locka Godfreyja Knellerja iz leta 1697, vir Wikipedija.
• Sisi in njen svet 16.02.2026 44min

  Avstrijska cesarica in ogrska kraljica Elizabeta (1837–1898), najbolj znana po vzdevku Sisi, je v drugi polovici 20. stoletja postala nekakšna pop ikona. Zakaj je bila ta cesarica zanimiva zgodovinska osebnost, koliko je bila politično dejavna in v kakšnem odnosu je bila do Slovencev – o teh in drugih vprašanjih, povezanih s Sisi, v pogovoru z zgodovinarjem dr. Gregorjem Antoličičem, avtorjem prve slovenske biografije o njej z naslovom Sisi – nerazumljena cesarica (Cankarjeva založba, 2025). FOTO: cesarica Elizabeta v poročni obleki, izrez iz naslovnice knjige Sisi – nerazumljena cesarica (Cankarjeva založba, 2025).
• Parlamentarne stranke o kulturi 09.02.2026 1u 23min

  Kulturo v veliki meri kroji tudi kulturna politika, zato smo dan po kulturnem prazniku pripravili pogovor s predstavniki parlamentarnih strank. V pogovoru sodelujejo Asta Vrečko (Levica/Vesna), Ignacija Fridl Jarc (Slovenska demokratska stranka), Dejan Prešiček (Socialni demokrati), Aleš Novak (Demokrati Anžeta Logarja), Sara Žibrat (Gibanje Svoboda), Iva Dimic (NSi/SLS/Fokus Marka Lotriča), Mitja Bervar (Prerod), Arne Jakob Zakrajšek (Mi, socialisti). Kako razrešiti gordijski vozel prenove ljubljanske Drame? Napoveduje se še en referendum na področju kulture – v Celju so začeli zbirati podpise za razpis lokalnega referenduma o zavodu za sodobni ples. Medtem ko pada bralna pismenost med najstniki, šolske knjižnice nimajo zagotovljenega dotoka kakovostnih knjig. Kakšna bo v prihodnje podpora na področju filma? In med drugim tudi o Zasukovi minimalki, uredbi o minimalnem plačilu samostojnih delavcev v kulturi, ki je ne upoštevajo vse ustanove. Foto: Gregor Podlogar/RTV SLO.
• Prešernovi lavreati 2026 02.02.2026 53min

  Kako o sebi in svojem ustvarjanju razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Kako vidijo slovensko družbo in svet? V oddaji Ars humana nastopata prejemnika Prešernovih nagrad za življenjsko delo – plesalka in koreografinja Mateja Bučar ter arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, pa tudi nagrajenci Prešernovega sklada Gregor Božič, Jasmina Cibic, Ana Pepelnik, Petra Seliškar, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Klara Otorepec, redakcija Staša Grahek. Urednik oddaje Gregor Podlogar.
• Stalin – lik politika v pisanju Milovana Đilasa in skozi današnjo perspektivo 26.01.2026 54min

  Kako je Stalina doživljal eden najvidnejših jugoslovanskih politikov, sicer tudi pisatelj in prevajalec Milovan Đilas v delu Srečanja s Stalinom (1962, slovenski prevod 2025, Beletrina), kaj je bilo za ta srečanja značilno in kako na Đilasovo pisanje ter tega sovjetskega voditelja gledamo danes? O tem v pogovoru z gostoma. Sodelujeta zgodovinar prof. dr. Božo Repe in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve Miha Lampreht. Na sliki del grafike z naslovnice slovenske izdaje knjige Srečanja s Stalinom Milovana Đilasa, Beletrina, 2025.
• Slavoj Žižek – "Na osebni ravni izkušaš popolno svobodo, si pa hkrati kontroliran bolj kot kdajkoli" 19.01.2026 54min

  Zakaj svetu vlada kaos, zakaj politika ne temelji več na dejstvih, temveč na pristnosti politikov in zakaj razpada družbeno tkivo? To je le nekaj vprašanj, s katerimi se spopada Slavoj Žižek v delu Nebesa v razsulu (prevedel Igor Harb, Cankarjeva založba 2025), zbirki esejev, ki je v angleškem originalu izšla leta 2021. Z njegovimi mislimi in besedili ter komentarji dr. Petra Klepca predstavljamo to delo ter s tem podajamo tudi nekaj premišljevanj o današnji družbi, politiki, dojemanju sveta, skratka, vsem tem, kar nas zdaj zadeva. Foto: Slavoj Žižek na predstavitev knjige Nebesa v razsulu v Cankarjev dom novembra 2025; avtor fotografije Gregor Podlogar/RTVSLO