Podkast Na robu

Invalidnost povezujemo s trpljenjem, ne pa z užitkom, privlačnostjo in seksom 22.05.2026 36min

Spolnost je v družbi še vedno tabu, spolnosti pri ljudeh z oviranostmi pa še večji. V družbi namreč manjka reprezentacija spolnosti pri tej skupini. »Ljudje z oviranostmi so največkrat prikazani kot bodisi tisti, ki so 'ubogi', ali tisti, ki s svojo zgodbo navdihujejo, ki so nekaj posebnega. Manjka pa navadnih zgodb: da preprosto gre za osebe, ki imajo svojo karizmo, humor, prepreke, sram, potrebe, kakršne imamo vsi ljudje,« je v novi epizodi podkasta Na robu, kjer smo spregovorili o spolnosti pri ljudeh z invalidnostjo, povedal psihoterapevt in seksolog Jaka Sotlar. Tomaž Črnigoj se je pred sedmimi leti ponesrečil pri skoku z jadralnim padalom, ima paraparezo, nepopolno okvaro hrbtenjače. Nesreča se mu je pravzaprav zgodila na vrhuncu libida pri 22 letih. V podkastu Na robu je zaupal, da se je prvi dve leti počutil »precej manj moški«, da ni vedel, kaj pri intimi in seksu sploh še lahko pričakuje v prihodnosti. Pogovor vodi Beti Burger

Zakaj vztrajamo, ko boli: šport med trpljenjem in svobodo 08.05.2026 34min

Nekdanja olimpijska triatlonka Mateja Šimic in ultramaratonka Anja Deželak o telesu, bolečini, regeneraciji, notranji motivaciji in pritisku rezultatov. Anja Deželak, rekreativna maratonka, sicer grafična oblikovalka, ki jo mnogi poznajo pod vzdevkom Čipka, je v podkastu Na robu povedala, da si to vprašanje med hudimi napori postavi tudi sama. Njen najdaljši tek doslej je bil sto milj v hrvaški Istri, med drugim se je udeležila tudi ekstremnega triatlona v Avstriji. Mateja Šimic, nekdanja triatlonka, prva Slovenka na olimpijskem triatlonu (leta 2012 v Londonu), ki je svojo kariero sklenila pred desetimi leti, danes pa je biokemičarka, vodja laboratorija v Slovenski vojski, je povedala, da tovrstnih dvomov praviloma ni bilo: »Ker sem delala s srcem, ker me je osrečevalo. Imeli smo ekipo, s katero smo imeli vedno glavni cilj – denimo olimpijske igre – in ta glavni cilj smo si razdelili na vmesne cilje. Vedno sem se zato v življenju osredotočala na sam proces, če pa se je pojavil dvom, je bil ta ponavadi posledica prevelike fizične utrujenosti«. Pogovor vodi Beti Burger

Motnje hranjenja so utelešena oblika perfekcionizma 24.04.2026 34min

Perfekcionizem, ki je del osebnostne strukture, se pogosto v sodobni neoliberalni družbi kaže kot zaželena lastnost: kot disciplina, natančnost, delavnost in visoki standardi. A podoba je lahko zavajajoča, za posameznike, ki se nikoli ne počutijo, da so dovolj dobri, pa zelo obremenjujoča. Minea Rutar, raziskovalka na mariborski filozofski fakulteti na oddelku za psihologijo in sociologijo, ki se posveča tematiki perfekcionizma, je v podkastu Na robu povedala, da perfekcionizem ni zgolj prizadevanje za dobro opravljeno delo, temveč pojav, ki je tesno povezan z duševno stisko, pretirano samokritičnostjo in strahom pred neuspehom. Pogovr vodi Beti Burger

Priročniki za samopomoč so eskapizem, ukvarjanje s sabo je privilegij 10.04.2026 32min

V zadnjih letih so tudi v Sloveniji na vrhu lestvic priljubljenih in iskanih knjig pri nas priročniki za samopomoč, knjige, ki govorijo o bolečinah posameznikov. Njihova popularnost je med drugim posledica tega, da tudi založbe v te knjige večkrat investirajo večje marketinške vložke, jih izpostavljajo v vitrinah, prav tako se tudi po družbenih omrežjih vse bolj uveljavlja t. i. therapy talk, govorjenje o pomenu »dela na sebi«, kot je v podkastu Na robu pojasnila zgodovinarka, publicistka in založnica Manca Grgić Renko. Pogovor vodi Beti Burger

Menstruacija v senci kapitalizma: kako trg izkorišča menstruacijo in menopavzo (Tonja Jerele in Tjaša Franko) 27.03.2026 36min

Mlada raziskovalka Tonja Jerele in kulturna antropologinja Tjaša Franko v novi epizodi podkasta Na robu govorita o menstrualni stigmi, bolečini, vplivu trga na ženske telesa in menstrualni odsotnosti. Menstruacija je naravni fiziološki pojav, ki označuje začetek in konec rodne dobe. Poteka vsak mesec in traja približno od štiri do sedem dni. Ženske krvavimo skupaj nekje šest do sedem let svojega življenja, kljub temu da menstruacija in cikel močno zaznamujeta naše življenje (in življenje drugih), pa o svojih telesih še vedno vemo premalo. »Zaradi dolge zgodovine patriarhalnega zatiranja žensk je še danes eno najbolj prezrtih stanj,« je v podkastu Na robu povedala Tjaša Franko, kulturna antropologinja. Že samo poimenovanje menstruacije, ki je najbolj nevtralen izraz, z raznimi evfemizmi kaže na to, da je okrog te tematike še vedno prisotna določena stopnja sramu. »Prav s takšnimi izrazi dajemo to v polje molka, tega, o čemer se ne govori na glas. S tem se reproducira sram (sploh pri uporabi besede čišča), obenem pa je v javnosti močno prisoten medicinski diskurz, ki menstruacijo povezuje s higieno, z nečistim,« je pojasnila Tonja Jerele, druga gostja epizode podkasta Na robu, sicer mlada raziskovalka na FDV in podpredsednica Ženskega lobija Slovenije. Pogovor vodi Beti Burger

Zasvojenost: telefon je duda za odrasle 03.03.2026 39min

Kot družba imamo težave s prekomerno uporabo pametnih telefonov, a si to težko priznamo: tako mladostniki kot tudi odrasli. »Lažje je živeti v nevednosti, ker, ko vidimo naš screen time oz. čas, preživet na zaslonih, ugotovimo, da jih ne uporabljamo le zato, ker jih potrebujemo, ampak so ti prevzeli nadzor nad nami. Velikokrat želimo na telefonu le nekaj preveriti, pa se ujamemo v podrsavanju, da na koncu niti ne vemo več, kaj smo želeli preveriti,« je v tokratni epizodi podkasta Na robu povedala Mija Repenšek, svetovalka na Centru Logout, magistrica partnerskih in družinskih študij. Pogovor vodi Beti Burger

Poznam takšne moške, ki bi bili duhovniki, če ne bi bilo celibata (Judit Andrejek) 24.02.2026 34min

Postni čas je za vernike priprava na veliko noč. V tem času so zelo priljubljene akcije, kot je 40 dni brez alkohola, ali pa odpovedovanje mesu, mlečnim izdelkom, kavi. Evangeličanska duhovnika Judit Andrejek, ki se je pred dobrimi 12 leti iz Madžarske preselila v Slovenijo, je za podkast Na robu povedala, da je seveda dobro, da se v tem času ljudje odpovedo ali zmanjšajo vnos sladkorja, kave ali uporabo zaslonov, a da ni vprašanje, čemu se odpovedo, ampak zakaj. Pogovor vodi Beti Burger

Kako aplikacije za zmenke vplivajo na izbiro partnerja? (Anamarija Šiša) 13.02.2026 47min

Spoznavanje partnerjev se je v primerjavi s preteklostjo precej spremenilo. Od leta 2009, ko se je pojavila prva aplikacija za zmenke grindr, namenjena skupnosti LGBTQ, so se zmenkarije vse bolj začele seliti v digitalno okolje. Vse več parov se danes spozna digitalno, tudi prek aplikacij za zmenke, četudi je dejstvo, kot opozarja doktorica znanosti Anamarija Šiša s FDV, da je težko potegniti ločnico med spoznavanjem s pomočjo digitalnih medijev in spoznavanjem v živo. Pogovor vodi Beti Burger

Obsedenost z videzom: sprejeli smo idejo, da lahko popravimo vse, kar nas moti (Metka Kuhar) 30.01.2026 42min

Socialna psihologinja dr. Metka Kuhar pravi, da se na staranje danes že gleda kot na napako. In da starejša telesa ne služijo tako dobro kapitalizmu. Lepotni ideali obstajajo od nekdaj, vendar se spreminjajo in niso univerzalni. Zdi se, da je sodobna družba še bolj obsedena z zunanjo podobo kot nekoč. Deloma k temu prispevajo digitalni mediji, saj je kultura in družba še bolj vizualna in virtualna. »Nekoč smo gledali podobe idealiziranih teles v revijah, kakšnih oglasih, izpostavljenost je bila manjša. Tudi supermodelov je bilo le nekaj,« je poudarila socialna psihologinja Metka Kuhar, ki je bila gostja v podkastu Na robu. V virtualni digitalni kulturi, v kateri našo pozornost usmerjajo algoritmi, ki preferirajo določene standarde, uniformirane podobe, t. i. ideale, smo temu izpostavljeni ves čas. Oglasni panoji, družbena omrežja, vplivnice in vrstniki, ne nazadnje se ljudje primerjamo tudi z izboljšanimi, 'olepšanimi' oziroma filtriranimi verzijami sebe. Obsedenost z videzom je povezana z družbenimi okoliščinami, ki to precej izrazito spodbujajo. »Na telo se gleda kot na neki predmet, na objekt, ki zahteva stalno pozornost in nadzor ter izboljšave, popravljanje, korigiranje. Telo je nekaj, kar ima vrednost, tudi za naš jaz,« je opozorila sogovornica. Pogovor vodi Beti Burger

Ko spanje postane trud: kako prekiniti začarani krog nespečnosti (Vita Štukovnik) 16.01.2026 31min

Brez spanja ni življenja. Priporočila kažejo, da naj bi odrasli spali med sedem in devet ur, a zadnje meritve na nacionalni ravni pri nas, ki jih je NIJZ izvedel lani, lažejo, da slabih 40 odstotkov Slovencev ne dosega tega kriterija vsaj sedmih ur (zdravega) spanja. »Ob tem slabih 40 odstotkov ljudi nima rednega časa oziroma ritma vstajanja, več kot polovica jih navaja, da preko dneva niso spočiti,« je v podkast Na robu povedala strokovnjakinja na tem področju klinična psihologinja dr. Vita Štukovnik. Dodala je, da je prav spočitost oz. občutek osveženosti preko dneva, ki je sicer povezan z različnimi dejavniki, gotovo eden tistih, ki vpliva na kakovost spanja. Podatki so pri mladostnikih še slabši, meritve na nacionalni ravni kažejo, da slovenski srednješolci spijo zelo malo. Med šolskim tednom zgolj vsak peti spi dovolj. Več kot 80 odstotkov slovenskih 15- do 17-letnikov med tednom ne dosega kriterija vsaj devetih ur spanja. In podobno ugotavljajo tudi v zadnjih razredih osnovne šole. Pogovor vodi Beti Burger

Država revščino vedno vzame za negativen primer lastnega neuspeha (Vesna Leskošek) 02.01.2026 37min

Razlogi, da nekdo pade v revščino, so kompleksni. Eden od pomembnih so družbene neenakosti. Številni otroci se že rodijo v revno okolje. »Ko se znajdete na dnu, se tam kopičijo vse slabe stvari: slabi stanovanjski pogoji, življenje v slabših soseskah, nizko plačilo za delo, nižja izobrazba,« je v podkastu Na robu pojasnila dr. Vesna Leskošek, pred kratkim upokojena profesorica na fakulteti za socialno delo, ki se že desetletja med drugim ukvarja s problematiko revščine. Podatki sicer kažejo, da ima Slovenija nizko stopnjo tveganja revščine otrok. Podatek za skupino otrok, starih od nič do 17 let, kažejo, da je stopnja tveganja nižja od povprečja stopnje tveganja revščine pri nas, ki je bila leta 2024 13,2-odstotna. »Otroci so sicer na boljšem, ampak vsak reven otrok šteje – vsak otrok, ki živi v revščini, bi moral za državo predstavljati problem. Za državo, ki si želi biti uspešna, ustvarjalna, inovativna, je pomembno, da je sposobna v svoje ambicije vključiti vse ljudi. Pomembno je, da ujame vsakega otroka, ker je vsak otrok, ki živi v revščini, sposoben prispevati k blaginji, k dobrobiti, če ima priložnost.« Pogovor vodi Beti Burger

Seksualnost se je ločila od partnerstva, nekateri nimajo potrebe po partnerju (Mirjana Ule) 19.12.2025 40min

Socialna psihologinja Mirjana Ule opozarja, da ko so ljudje pripravljeni na partnerstvo, je bazen potencialnih partnerjev skoraj izpraznjen. Število samskih zadnja leta, desetletja narašča. Razlogi za to so večplastni, treba jih je gledati širše – začeti je treba s spremembami, ki so se zgodile v življenjskem poteku, pravi socialna psihologinja Mirjana Ule. »Naše raziskave kažejo, da se ljudje tako za samskost kot tudi za otroke in družino ter druge dejavnosti ne odločajo zelo dolgoročno in zavestno. Odločitve so kratkoročne – do nadaljnjega – in zato niso zelo stabilne,« je povedala v podkastu Na robu. To pomeni, da dobijo neko službo, a ne vedo, za koliko časa. Imajo partnersko zvezo, a ne vedo, za koliko časa. »Vse odločitve so zaradi fleksibilnosti in fluidnosti negotove, lahko pa jih razumemo tudi kot okoliščine, ki povečajo svobodo: da lahko bolje izbirajo in spreminjajo svoje življenjske sloge in poteke. Za tiste, ki si želijo partnerske zveze, pa je zaradi okoliščin ne morejo vzpostaviti, je samskost na neki način usoda. Za druge – teh je po raziskavi, ki smo jo opravili pred leti, le nekje pet odstotkov – pa je samskost izbira.« Pogovor vodi Beti Burger

Ženske na podeželju večkrat same reproducirajo tradicionalne patriarhalne vzorce 19.11.2025 41min

Ana Pavlič, programska direktorica in raziskovalka na Ipesu, je pojasnila, da se žal položaj žensk na podeželju, ki so trojno obremenjene, ne izboljšuje. Poskusi zmanjšanja temeljnih pravic žensk – reproduktivnih, redefiniranja družinskih politik, populističnih gibanj, ki nasprotujejo enakosti spolov – še bolj občutijo ženske, ki živijo na podeželju, je v podkastu Na robu opozorila Ana Pavlič, programska direktorica in raziskovalka na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov (Ipes). »Podeželje je namreč območje, kjer ti zelo tradicionalni, celo nasilni, mizogini, seksistični vzorci vedenja, mišljenja in delovanja vztrajajo že najdlje časa in so najbolj trdovratni. Težko jih je spremeniti, saj ženske tam živijo v zelo zaprtih skupnostih, in kljub temu da opravijo ogromno količino dela – ne le vidnega, ampak tudi nevidnega –, ostajajo ekonomsko podrejene in ostajajo v življenju, v katerem njihova vloga ali doprinos ni prepoznan,« opozarja sogovornica. Ko sicer govorimo o podeželju, je treba poudariti, da pri nas polovica ljudi živi na podeželju, pravzaprav sta pri nas le dve urbani središči: Ljubljana in Maribor. Torej ne govorimo o maloštevilnih skupnostih.

Če bi v gore hodili, da dobita potrditev okolice, bi bili v sebi prazni (Anja Petek, Patricija Verdev) 18.11.2025 40min

Alpinistki Anja Petek in Patricija Verdev v podkastu Na robu govorita o tem, kako je stati prvi na gori, kjer ni stal še nihče in tudi o tem, da ni smisel iskati potrditve iz okolice. »Občutek, da nama je uspelo nekaj izjemnega, se še vedno razvija,« je dober mesec po tem, ko je bilo znano, da bosta za prvi pristop na Lalung I v indijski Himalaji z alpinistko Anjo Petek prejeli posebno nagrado zlati cepin za izjemni ženski alpinistični dosežek, v podkastu povedala alpinistka Patricija Verdev. »Če pogledam občutke v baznem taboru, ko sva prišli dol, se mi zdi, da je bila zgolj slika brez zvoka. Bili sva vsaka pri sebi s svojimi mislimi. Gotovo je bilo veselje, a morda ne tako intenzivno kot nekje, ko si sam doma, v mirnem okolju, ko se zamisliš nad vsem, ko so občutki spet drugačni,« je povedala. Anja Petek, njena alpinistična dvojica, ki je dejala, da je – še preden je okolica prepoznala, da jima je pri pristopu na 6243 metrov visok Lalung I v indijski Himalaji v alpskem slogu uspelo nekaj izjemnega – sama vedela, da je šlo za izjemen dosežek, je v pojasnila, da je v prvi vrsti pomembno, kako sam vrednotiš nekaj, kar ti je uspelo. Podkast vodi Beti Burger

Lia Katarina Kompan Erzar: Največja zabloda sodobnega časa je, da travme lahko rešimo sami 06.11.2025 38min

O travmah, ki niso nujno nam lastne, ampak so podedovane oz. medgeneracijsko prenesene, se je prvič začelo sistematično razpravljati po drugi svetovni vojni, šlo je za travme, povezane z otroki tistih, ki so preživelih holokavst. Otroci so imeli travmatične simptome, čeprav sami niso bili neposredno izpostavljeni nasilju. V zadnjih letih pa se o podedovanih družinskih travmah govori več, tudi v kontekstu epigenetike. Deloma je večje zanimanje povezano tudi s tem, da se nekateri bodoči starši zavedajo medgeneracijsko prenesenih travm, ki jih nočejo prenesti na svoje otroke, na svoje potomce. Izr. prof. dr. Lia Katarina Kompan Erzar, doktorica psihologije, zakonska in družinska terapevtka, je v podkastu Na robu povedala, da je prav slednje – ozaveščanje travm – vezano na to, da 80 let v večjem delu Evrope ni bilo vojne: »Da sta dve generaciji živeli v relativnem miru, kar je pogoj, da sploh začnemo čustvovati«. Pojasnila je, da so v Sloveniji še vedno medgeneracijsko posredovane travme največkrat vezane na vojno in povojno dogajanje, pa tudi na alkoholizem oz. z njim povezane posledice. Podkast vodi Beti Burger

Renata Jakob Roban: Ljudje na smrtni postelji obžalujejo izgubo otroka v sebi 21.10.2025 37min

Smrt družba, tudi mediji, ki se nanjo praviloma spominjamo okrog 1. novembra, odrivamo na rob. A smrt je del življenja, šele zavedanje lastne minljivosti lahko da občutek smisla in razumevanja življenja, je med drugim v podkastu Na robu povedala gostja Renata Jakob Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic. Pogovor vodi: Beti Burger

Lea Pisani: Smilijo se mi slabo oblečeni, ker nimajo moči, da bi se uredili 07.10.2025 35min

Z oblačili ne 'pokrijemo' le svojih teles, z njimi tudi komuniciramo. Po tem, ko smo v Delu pisali o zaostrovanju pravil oblačenja v Italiji, pa tudi o tem, da pri nas enotnih pravil oz. priporočil glede oblačenja v šolah ni, je Lea Pisani, strokovnjakinja za kulturo oblačenja in svetovalka za celovito podobo v podkastu Na robu med drugim povedala, da živimo v demokraciji, kjer se vsakdo lahko obleče, kakor želi. »Mislim, da ne bo prišlo do prepovedi. Lahko pa gre za priporočila,« je povedala o morebitnih zaostrovanjih pravil oblačenja. Ker ima veliko izkušenj z dijaki in dijakinjami, saj predava v šolah, se je po njenem mnenju raven kulture oblačenja izboljšala. »Imam zelo lepe izkušnje v Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju. Zdaj predavam že tretje leto, in letos septembra sem zopet imela predavanje in sem prišla in gledam punce: sem jim rekla,' pa kje so pajkice? Zakaj nimate pajkic? Ne morem verjeti.' Pa so mi odgovorile: 'Ker niso lepe, ker so grde, ker preveč pokažejo.'« 🎙️Pogovor vodi Beti Burger

Učiteljica Jožica Frigelj: Sistem odločb je pogosto zgrešen 19.09.2025 1h 15min

»Lep slovenski pregovor pravi, da prvega ne pozabiš nikoli, in to je dejansko res,« se spominja Jožica Frigelj svojega prvega šolskega dne kot učiteljica. »Prvega septembra 1982 sem prvič stopila v razred. Drugi razred je bil to, 32 učencev takrat in nikoli več. Pred razred sem stopila samozavestna, ponosna, prepričana, da bom zmogla.« Dolgoletna učiteljica na Osnovni šoli Ketteja in Murna, ki je lani prejela nagrado za učiteljico leta, že leta 2020 pa tudi državno nagrado za življenjsko delo, se je s prvim septembrom letos upokojila. #JožicaFrigelj #NaRobu #Dpodkast 🎙️Pogovor vodi Pija Kapitanovič

Selda Sukaj: Marsikdo se ni učil albanščine, kako naj se slovenščine? 29.08.2025 41min

Selda Sukaj, politologinja in medkulturna prevajalka iz Tirane, ki že več let živi v Celju, v podkastu Na robu opozarja na sistemske in osebne ovire, zaradi katerih Albanci težje uresničujejo željo po vključitvi v slovensko družbo. Med njimi so nepopolna izobrazba zaradi vojn, travmatične izkušnje in tog vizumski režim, ki številnim ženskam onemogoča zaposlitev.

Astrologinja Ema Kurent: Vedeževanje je pravljica za otroke 25.07.2025 1h

Astrologinja Ema Kurent o tem, kako planeti vplivajo na ljudi, podjetja in države.