Naši umetniki pred mikrofonom

Episoade

• 
  Mineva sto let od rojstva slikarja in grafika Bogdana Borčića 26.09.2026 22min

  Slikar in grafik Bogdan Borčić se je rodil na današnji dan pred 100. leti v Ljubljani, umrl je leta 2014 v Slovenj Gradcu. Med vojno so ga nacisti deportirali v Dachau. Po vojni je študiral slikarstvo, diplomiral je leta 1950, študij pa nadaljeval na specialki za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Izpopolnjeval se je tudi v tujini, v Amsterdamu in Parizu. Od leta 1969 naprej je poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, od leta 1979 je bil redni profesor za grafiko. Njegova grafična dela hranijo mnogi svetovni muzeji, tudi dunajska Albertina. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je urejen poseben Grafični kabinet Bogdana Borčića z več kot 1000 grafikami, večjo zbirko doniranih slik hranijo v Koroški galeriji v Slovenj Gradcu. Slišali boste pogovor z umetnikom, ki ga je leta 2009 pripravila Vida Curk.
• 
  Janez Bernik (1933–2016): "Kako daleč je črna od bele?" 19.09.2026 20min

  Tokratna oddaja je namenjena slikarju, akademiku Janezu Berniku. Letos mineva deset let od njegove smrti. Rodil se je 6. septembra 1933 v Guncljah pri Ljubljani. Na ljubljanski akademiji je diplomiral pri profesorju Maksimu Sedeju, čez leta je sam postal profesor za risanje in slikanje na tej šoli. Bil je član likovne skupine Grupa 69, sodeloval je na ljubljanskem in beneškem grafičnem bienalu, poleg številnih skupinskih razstav pa je imel več kot šestdeset samostojnih razstav. Njegovi grafični listi so v številnih znanih svetovnih galerijah in zbirkah. Janez Bernik je bil vsestranski umetnik, ukvarjal se je s kiparstvom, grafiko, ilustracijo, tapiserijo, knjižno opremo. Manj znano je, da je bil tudi pesnik, objavil je tri pesniške zbirke. Poleti leta 2000 ga je v njegovem ateljeju v Breznici na Gorenjskem obiskala Vida Curk in ga najprej vprašala, kako je našel svoj poklic likovnega ustvarjalca.
• 
  Tatjana Pregl Kobe: Rada sem v koži pisca za otroke 12.09.2026 21min

  Tatjana Pregl Kobe, pesnica, esejistka, pisateljica, publicistka, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in založnica se je rodila poleti pred osemdesetimi leti. Po izobrazbi je umetnostna zgodovinarka in komparativistka. Sredi sedemdesetih let preteklega stoletja je stopila na literarno sceno, najprej kot avtorica besedil za otroke, pozneje pa kot avtorica pretežno osebnoizpovedne in razmišljujoče poezije za odrasle. Njen opus je mogočen: skoraj petdeset zbirk poezije za odrasle in otroke ter knjig za otroke in mladino, dvajset umetnostnozgodovinskih knjig in likovnih monografij. Poleg besedil o likovnih dogodkih piše že leta knjižne ocene za radijsko oddajo S knjižnega trga na programu Ars. Leta 2010 se je s Tatjano Pregl Kobe pogovarjala Vida Curk.
• 
  Janez Mejač: "Plesal sem v zlatem obdobju slovenskega baleta." 05.09.2026 19min

  Letos je baletni plesalec Janez Mejač praznoval devetdeset let. Pred osmimi leti, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ga je pred mikrofon povabila Anamarija Štukelj. Janez Mejač, mojster baleta, je zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja. Oblikoval je 84 solističnih baletnih vlog, postavil 62 koreografij v dramskih gledališčih in operi, v sezonah od 1981do 1984 in 1995 do 1998 je bil vodja ljubljanskega baleta. Poleg tega je delal kot pedagog in predavatelj, pa tudi koreograf.
• 
  Spominjamo se igralca in režiserja Adrijana Rustje 29.08.2026 21min

  Desetega avgusta je umrl igralec in režiser Adrijan Rustja. Rodil se je leta 1933 v slovenski družini v Trstu, med vojno je obiskoval italijansko šolo, po vojni se je vpisal na slovensko gimnazijo in leta 1953 maturiral na slovenski državni trgovski akademiji v Trstu. Na akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani je študiral režijo. Po diplomi je V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu najprej asistiral Jožetu Babiču, potem pa samostojno režiral. Bil je tudi član Radijskega odra. Pozneje je ustvarjal predvsem kot igralec, delal pa je tudi kot režiser in sodeloval z amaterskimi skupinami. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi leta 1997 Borštnikovo nagrado za igro, leta 2005 odličje Marije Vere za igralski opus in življenjsko delo, ki ga podeljuje ZDUS, pred tremi leti pa tudi tantadruja za življenjsko delo. Leta 2005 se je z Adrijanom Rustjo pogovarjala Neva Zajc.
• 
  Ob smrti gledališkega režiserja Mileta Koruna 22.08.2026 18min

  Pred dnevi je v 98. letu umrl režiser Mile Korun, ena osrednjih osebnosti slovenskega gledališča 20. stoletja. Ni samo režiral, bil je mnogostranski ustvarjalec: scenograf, kostumograf, dramaturg, avtor dramatizacij, profesor na ljubljanski AGRFT in tudi dramatik. Svojih režij se nikoli ni loteval rutinsko in na prvo žogo. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, ki smo jo posneli leta 1998, je Mile Korun nastopil kot premišljevalec – pripovedoval je o svojem odnosu do režiranja, do dramatike Ivana Cankarja, do kritike – in predvsem slikovito in prepričljivo orisal svoj odnos do gledališča, njegove moči in nemoči. Oddajo je pripravila Barbara Orel, posnela jo je Ivica Pelko.
• 
  Slavko Pregl: Vedno sem imel dober stik z otroki 15.08.2026 23min

  Desetega avgusta 2026 je umrl Slavko Pregl, mladinski pisatelj, avtor basni, satirik in urednik. Rodil se je septembra leta 1945 v Ljubljani. Doslej je napisal več deset knjižnih del, med katerimi prevladujejo besedila za otroke in mladino. Avtorjeva izjemna priljubljenost se je začela po izidu legendarnega mladinskega romana Odprava zelenega zmaja leta 1976. Slavko Pregl je prejel vse domače literarne nagrade za otroško in mladinsko književnost. Med drugim je deloval kot urednik pri Mladinski knjigi, bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev in društva Bralna značka. Leta 2017 je dobil odlikovanje: red za zasluge za izjemen prispevek k slovenski kulturi in bralni kulturi mladih. Pred upokojitvijo je vodil Javno agencijo za knjigo. Z avtorjem se je o njegovem pisanju, humorju ter odnosu do otrok, o medijih in še čem leta 2015 pogovarjala Simona Kopinšek.
• 
  Miljenko Licul: "Na kovancu s Triglavom smo uporabili ozvezdje raka - čas, ko se je Slovenija osamosvojila" 08.08.2026 20min

  Grafični oblikovalec Miljenko Liculu se je rodil 6. avgusta pred osemdesetimi leti, umrl pa marca 2009. Leto pred smrtjo je za svoje življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado. Bil je eden osrednjih grafičnih oblikovalcev pri nas, še posebej se je zapisal v zavest Slovencev kot avtor podobe našega prvega denarja, slovenskega tolarja, evrskih kovancev, potnega lista in osebne izkaznice. Z Miljenkom Liculom se je konec leta 2007 pogovarjala Tadeja Krečič.
• 
  Bratko Kreft: "Moj prvi honorar je bila klofuta." 01.08.2026 15min

  17. julija 2026 je minilo trideset let, odkar je v Ljubljani umrl akademik Bratko Kreft, slovenski dramatik, prozaist, dramaturg, profesor, literarni zgodovinar in režiser. Rodil se je leta 1905 v Mariboru. Leta 1982 ga je Ciril Stani povabil pred mikrofon in Bratko Kreft, avtor dram, kot so Tugomer, Celjski grofi, Velika puntarija in Kranjski komedijanti, filmske drame Dr. France Prešeren, petih proznih del in osmih knjig strokovne literature, je pripovedoval o svojem rodu, otroštvu in vzpodbudah za pripadnost pisani besedi, slovenstvu in slovanstvu. Urednika oddaje: Ciril Stani in Tadeja Krečič scholten. Produkcija leta 1982.
• 
  Aleksander Peršolja: "Življenje so ene same sanje" 25.07.2026 22min

  Aleksander Peršolja, slovenski pesnik in soustanovitelj festivala Vilenica, je junija preminil v 82. letu starosti. Bil je Bric, študiral je v Ljubljani, živel je na Krasu in bil dolgoletni vodja Kosovelovega doma v Sežani. Pesmi je začel objavljati v šestdesetih letih v reviji Perspektive, pozneje pa tudi v večini slovenskih literarnih revij. Objavil je več kot deset pesniških zbirk, izbori poezije so prevedeni v številne tuje jezike. Je pa tudi avtor dramskih priredb poezije Srečka Kosovela. Lani so pesniku Peršolji na festivalu Vilenica podelili častni kristal Vilenice. Naši umetniki pred mikrofonom je hommage ustvarjalcu, ki je "svoje življenje posvetil umetnosti in ljudem", kot so zapisali ob podelitvi srebrne plakete Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Pesnika je leta 2004 pred mikrofon povabila Vida Curk. Oddajo je tokrat uredila Tadeja Krečič Scholten
• 
  Silva Čušin: "Pri filmu in gledališču imam rada igranje sámo." 18.07.2026 21min

  Ob rojstnem dnevu Ite Rine, prve slovenske filmske zvezde, se je Slovenska kinoteka poklonila Silvi Čušin, filmski, televizijski in gledališki igralki, v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači. Ob tej priložnosti je izšla tudi knjižica o bogatem filmskem opusu Silve Čušin. Nastopila je v filmih, na primer, kot so Sanremo, Jaz sem Frenk, Izbrisana, Ivan, Inferno, Srečen za umret, 9:06, Estrellita – pesem za domov, Predmestje, Šterkijada. Igralske stvaritve Silve Čušin »presegajo vse negativne stereotipe slovenske filmske igre«, saj na zaslonu »vedno deluje naravno, prepričljivo, živo in nepredvidljivo«, smo brali v utemeljitvi nagrade Ite Rina pred štirimi leti, ko jo je Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev nagradilo za opus pri filmu. Za življenjsko delo je pred nekaj leti že dobila Borštnikov prstan, največje priznanje za igralsko umetnost na Slovenskem, ob nagradi Ite Rina leta 2022 pa jo je pred mikrofon povabila Tina Poglajen.
• 
  Ana Facchini, igralka: "Gledališče je prostor, kjer moramo gojiti in učiti empatijo sebe in gledalce." 11.07.2026 18min

  Dramska igralka Ana Facchini je od leta 2001 članica SNG Nova Gorica, kjer je nanizala obsežen opus vlog. Za vlogi v uprizoritvah 1973 in Anhovo je na letošnjem 61. festivalu Borštnikovo srečanje prejela Borštnikovo nagrado za igro. V pogovoru razmišlja o empatiji v gledališču, vlogah, ki same poiščejo igralko, in gledališču kot enem od gradnikov človeštva. Tonski mojster: Franc Moder
• 
  Neža Zajc, pesnica 03.07.2026 18min

  Literarna znanstvenica in urednica, rusistka in slovenistka Neža Zajc je predvsem pesnica, zelo samosvoja pesnica. Objavila je pet pesniških zbirk : Ime gore (2014), Igla v mrku, Brez slovesa, Samoten svet in Bele sence (2025) ter v njih ubesedila enkraten, težko ponovljiv svet o človeških bitnostih, stkan iz prepoznavnega besedišča. Oziroma kot je o njeni poeziji zapisal pesnik in še marsikaj Vinko Möderndorfer: »Ne poznam poezije, ki bi bila tako zares.« Več o svoji poeziji pove pesnica v pogovoru z Markom Goljo, občuteno pa tudi prebere pesmi Večnost in V vodi. Nikar ne zamudite.
• 
  Vladimir Jurc, prejemnik nagrade tantadruj: "Igralec mora biti svoj instrument. Če ne igraš na svoj instrument, šumiš, namesto da bi zvenel." 27.06.2026 19min

  V utemeljitvi nagrade tantadruj za življenjsko delo je žirija zapisala, da Vladimir Jurc s svojim več desetletij trajajočim neutrudnim delom pooseblja prav tisto trmo, ponos, umetniško brezkompromisnost in ljubezen do gledališča, ki jih simbolizira lik Tantadruja. Dolgoletni član Slovenskega stalnega gledališča Trst vseskozi poudarja pomen kolektivnega dela, v svojem igralskem opusu pa je posebno skrb namenjal odrskemu jeziku – to je prenašal tudi na mlajše generacije, saj je kot docent in pozneje izredni profesor več kot 25 let skrbel za glas in odrski govor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Z umetnikom se je pogovarjala Kaja Novosel.
• 
  Aleš Valič, prejemnik Borštnikovega prstana: "PR po družabnih omrežjih močno deluje in treba je ostati pri zdravi pameti, da ohraniš vrednostni sistem kvalitete, ne pa všečkanja." 19.06.2026 29min

  Borštnikov prstan, najpomembnejšo slovensko igralsko nagrado za življenjsko delo, letos prejme Aleš Valič, eden najbolj prepoznavnih slovenskih igralcev. Žirija mu je nagrado namenila za "izjemen igralski opus, ki že več desetletij pomembno zaznamuje slovenski gledališki prostor, pa tudi radio, film, televizijo in pedagoško področje". Aleš Valič se je po diplomi na AGRFT najprej zaposlil v Slovenskem stalnem gledališču Trst, pozneje je bil dolgo član ansambla ljubljanske Drame. Ob tem je od leta 1990 na AGRFT do letos deloval kot redni profesor predmeta umetniška beseda. Veliko ustvarja tudi za film in televizijo. V dneh pred podelitvijo Borštnikovega prstana se je z Alešem Valičem pogovarjala Staša Grahek; najprej ga je vprašala, kako se kot igralec, ki si ne prizadeva zelo za pozornost javnosti, počuti te dni, ko je zanimanje tako intenzivno usmerjeno vanj. Ton in montaža Vjekoslav Mikez.
• 
  Ivanka Mežan: "Delo pri radiu mi je bilo v veliko veselje!" 13.06.2026 15min

  18. junija Ivanka Mežan, slovenska dramska in filmska igralka, dopolnjuje sto let. Rodila se je v Mariboru, na gledališko pot je stopila pri partizanih, nato je študirala na ljubljanski akademiji. Od leta 1945 do 1979 je bila članica ansambla ljubljanske Drame, vendar je nastopala tudi v nekaj filmih, na primer Nasvidenje v naslednji vojni in Let mrtve ptice ter številnih televizijskih produkcijah. Leta 1995 je Ivanka Mežan prejela Borštnikov prstan za igralski opus, leta 2015 je dobila nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre, leta 2019 so jo razglasili za častno meščanko Ljubljane, pred tremi leti je dobila nagrado Ite Rine za življenjsko delo.
• 
  Janez Matičič: "Ko sem bil otrok, sem doma na skrivaj igral klavir." 06.06.2026 19min

  3. junija je minilo sto let odkar se je v Ljubljani rodil skladatelj in pedagog Janez Matičič, eden izmed najvidnejših slovenskih skladateljev našega časa. Študiral je v Ljubljani, igral violino, potem tudi klavir. Živel je med Parizom in Ljubljano, izpopolnjeval se je pri Nadii Boulanger, skoraj tri desetletja je sodeloval z raziskovalno skupino za konkretno glasbo. Janez Matičič je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 2007 je prejel Prešernovo nagrado za življenjski opus. Šest let prej ga je Vida Curk povabila v studio oddaje Naši umetniki pred mikrofonom. Urednica Tadeja Krečič Scholten
• 
  Bine Matoh: "Igralec lahko naredi dobro vlogo, ko ima distanco" 30.05.2026 14min

  Ob nedavnem jubileju se bomo poklonili igralcu Binetu Matohu, ki je večino svojega opusa ustvaril v Primorskem dramskem gledališču, poznejšem Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Za njim je desetine izjemnih vlog, za številne je bil nagrajen. Prejel je tudi Borštnikov prstan. Lani je na odru svojega gledališča nastopil kot kralj Lear – v istoimenski Shakespearjevi igri, ki jo je režiral Ivica Buljan. Pogovor z Binetom Matohom je leta 2018, ko je prejel nagrado tantadruj za življenjsko delo, pripravila Ingrid Kašca Bucik. Po pogovoru pa boste slišali Bineta Matoha, kot je leta 1994 nastopil kot Patriarh oglejski v Krstu pri Savici Dominika Smoleta v režiji Janeza Pipana. S to predstavo so takrat odprli novo gledališče v Novi Gorici.
• 
  Tomato Košir: Običajno je največ kreativnosti tam, kjer je največ omejitev 23.05.2026 20min

  Sredi maja nas je razveselila vest, da je Klub umetniških direktorjev ADC v New Yorku podelil zlato kocko Tomatu Koširju, oblikovalcu vidnih sporočil. Prestižna nagrada je prišla prvič v roke slovenskega oblikovalca. Tomato Košir je dobil nagrado za serijo petih naslovnic za Dnevnikov Objektiv, postal pa je tudi samostojni ustvarjalec leta. Vizualne komentarje za časnik Dnevnik in prilogo Objektiv ustvarja že od leta 2011 in z njimi sproža verižno reakcijo v družbi, kot sam pravi, da bi se lahko stvari spremenile na bolje. O tem govori tudi v pogovoru z Žigom Bratošem, ki se je s Tomatom Koširjem pogovarjal ob nagradi Prešernovega sklada leta 2024.
• 
  Ivo Zorman: "Sledil sem nagnjenjem, ki sem jih prinesel na svet." 16.05.2026 14min

  3. maja je minilo sto let odkar se je v Gori pri Komendi rodil Ivo Zorman, slovenski pisatelj. Krajša prozna besedila je začel objavljati v petdesetih letih, sledili so romani, med njimi Draga moja Izza, po katerem je Vojko Duletić posnel film. Njegovo osrednje delo je nezaključen ciklus devetih romanov o družini Bauman, razdeljen v tri skupine: Predniki, Sodobniki in Potomci. V njih natančno opisuje domači meščanski način življenja in s tem nadaljuje tradicijo slovenske realistične proze. Leta 1987 ga je Ciril Stani, tedanji urednik oddaje Naši umetniki pred mikrofonom povabil v radijski studio