Likovni odmevi

Robert Simonišek: "Nekateri prehodi v delu in življenju Gregorja Peruška so še vedno skrivnost." 17.07.2026 17p

V Moderni galeriji v Ljubljani, si je mogoče ogledali poleg stalne postavitve sodobnejše slovenske umetnosti tudi razstavo z naslovom Enigma Gregor Perušek (1887 - 1940). Gre za izbor kakih devetdesetih del slovenskega slikarja in grafika Gregorja Peruška, ki je živel in ustvarjal v Združenih državah Amerike, zato je njegovo amerikanizirano ime Harvey Gregory Prusheck. Večina Slovencev ga skorajda ne pozna, čeprav ga umetnostno – zgodovinska stroka že dolgo uvršča v kanon slovenskega modernizma, pripadal je ameriškim krogom modernistov; njegova dela je najti v eminentnih zbirkah, kot sta University of New Mexico Art Museum in The Cleveland Museum of Art. Tako bo prva pregledna razstava Enigma Gregor Perušek v Moderni galeriji predstavila izjemno zanimivi opus slovenskega samouka, saj ni bil akademsko izobražen, spremlja pa jo tudi katalog. Razstavo v Moderni galeriji je pripravil kustos Robert Simonišek ob sodelovanju Mirjam Milharčič Hladnik in Josepha Valencica; na ogled bo do konca leta. Kustosa Roberta Simoniška je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.

MMC Kibla: "30 let se borimo za preživetje" 10.07.2026 22p

Multimedijski center (MMC) Kibla, ki je našel svoj dom v Narodnem domu Maribor, je pred dnevi, 4. julija, praznoval 30. obletnico začetka delovanja. Center, ki ga je ustanovilo Kulturno-izobraževalno društvo KIBLA, deluje na področjih kreativnih industrij, interdisciplinarne, multimedijske, vizualne, glasbene in avdiovizualne umetnosti ter neformalnega izobraževanja. Med njihovimi projekti so knjigarna za družboslovje in humanizem Za:misel, kulturna revija TOX, prostor za umetnost KiBela, mreža multimedijskih centrov Slovenije (M3C), festival Kiblix, razstavišče Kibla Portal in številni drugi, ki jih bo v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden predstavil Peter Tomaž Dobrila, soustanovitelj in vodja multimedijskega centra Kibla.

Hana Karim: Ko keramika postane slika 03.07.2026 21p

Tudi po več kot desetletju ukvarjanja s keramiko je vsako odpiranje peči presenečenje, pravi keramičarka in ustvarjalka Hana Karim. Poznamo jo predvsem po izdelavi uporabne keramike, posode in skled intenzivnih barv, zdaj pa se z zidnimi skulpturami oz. keramičnimi slikami predstavlja na razstavi Fragmenti spominov v Galeriji »S« na Ljubljanskem gradu. Hana Karim je spregovorila o povezavi svoje družine in keramike, o tem, zakaj keramika nagovarja sodobnega človeka, o svojem pristopu k snovanju in seveda o pričujoči razstavi.

Rob Hornstra o razstavi Običajni ljudje: "Zanima me vsakdanje življenje" 26.06.2026 20p

V Jakopičevi galeriji v Ljubljani do začetka oktobra poteka razstava del nizozemskega fotografa Roba Hornstre. Razstava z naslovom Običajni ljudje, ki je bila v podobni postavitvi na ogled že v Fotomuseumu Den Haag, ima tokrat nov dodatek. Premierno so namreč na ogled njegove fotografije, nastale v Sloveniji, te pa so del še nedokončanega projekta Evropejci. V tem projektu poskuša skupaj z novinarjem Arnoldom van Bruggenom fotografsko in z besedili ujeti duh časa v današnji Evropi, pri čemer se osredotoča na življenje na periferiji, ne v mestih. Ob razstavi je nastal tudi katalog, posvečen portretom, nastalim v Sloveniji z naslovom Kjer ogenj tli. Prevode bere Bernard Stramič, zvok in montaža Liam Samsa.

Svetloba in umetnost med nami 19.06.2026 27p

Mednarodni festival Svetlobna gverila svojo jubilejno, že dvajseto izdajo praznuje z naslovom Raznolikosti. Tako želijo organizatorji poudariti, da so dela, ki jih predstavlja, različna in da se jih je v dvajsetih letih veliko nabralo. Svetlobna gverila je v tem času postala mednarodno prepoznaven festival, ki je hkrati tudi ena osrednjih prireditev za prikaz sodobne svetlobne umetnosti v regiji. V oddaji gostimo sokuratorico festivala Niko Erjavec, ki je podelila svoje izkušnje in pot od obiskovalke do sodelujoče študentke, zdaj pa kuratorice festivala, ter razmišljala o pomenu Svetlobne gverile v našem prostoru. V drugem delu oddaje je gost pred mikrofonom Antonio Grulli, kurator sestrskega festivala Svetlobne gverile iz Torina Luci d'Artista, ki je podelil svoje mnenje o mediju svetlobe in smislu umetnosti v javnem prostoru. Bere: Aleksander Golja Tonska slika: Maks Pust Glasba: Beepblip

Tone Kralj, umetnik z etično držo, ki je vedno izhajal iz sebe 12.06.2026 39p

Družbeno kritični cerkveni slikar je tista za večino verjetno presenetljiva oznaka, s katero povezujemo Toneta Kralja, slovenskega umetnika, predstavnika ekspresionizma in nove stvarnosti. A njegova etična drža je očitna že v zgodnejših delih, poudarja Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in avtor razstave Tone Kralj – vizionarski mistik v Narodni galeriji v Ljubljani, ki se osredotoča na čas med obema vojnama. Ob vstopu v razstavne prostore uzremo dve, širši javnosti dolgo nedostopni, deli – monumentalno, skoraj trimetrsko Zadnjo večerjo in pa nekoliko mlajšo Saloma. Sliki spadata med vrhunce Toneta Kralja in sta bili za to priložnost tudi konservirani-restavrirani.

Tanja Lažetić – "Šele kot umetnica lahko zares lažem, ampak zaradi tega, da govorim resnico" 05.06.2026 37p

Rezi, prekrivanja, šivi in fragmenti podob – to je način, kako poskuša svet razumeti umetnica Tanja Lažetić, ki že več desetletij raziskuje razmerja med vidnim in skritim in pa teme vsakdana, spomina, identitete. Pri tem se medijsko ne omejuje – ob knjigi umetnice, fotografiji, videu, keramiki, instalaciji in performansu se v zadnjem času nekoliko presenetljivo obrača k slikarstvu. V Mestni galeriji Ljubljana je na ogled njena razstava z naslovom Laž, ki med drugim prinaša tudi delo Dialog v kuhinji, 2. del. Gre za dialog umetnice z orodjem umetne inteligence o njenem delu, v katerem igra samo sebe in sprašuje, ali bi Tanja Lažetić tako tudi odgovorila. In kaj je odgovorila Izi Pevec?

"Beneški bienale, takšen, kakršen je, je slika sveta" 29.05.2026 42p

Odprtje letošnjega Beneškega bienala so pospremili številni protesti ter politični odzivi. Kako ob tem gledamo in doživljamo projekte v nacionalnih paviljonih ter osrednjo razstavo V molu kamerunsko-švicarske kustosinje Koyo Kouoh? Ta se nekaterim komentatorjem zdi premalo politična. Že ob vstopu v Arsenale obiskovalce sicer pričaka pesem If I Must Die (Če moram umreti) palestinskega pesnika Refaata Alareera. A vendar marsikaj tudi umanjka, poudarja Zdenka Badovinac, nekdanja direktorica Moderne galerije v Ljubljani. Saša Nabergoj, direktorica Galerije Ivana Groharja v Škofji Loki, pa ob tem dodaja, da je letošnji bienale v smislu kulminacije številnih kriz in problemov prelomen. Kako sta v luči vsega političnega vrenja doživeli osrednjo razstavo in kateri nacionalni paviljoni so ju letos najbolj nagovorili?

6. UNICUM – nove generacije so presegle zgodovinske ovire, povezane z dekoracijo in uporabnostjo v keramiki 22.05.2026 29p

Še vedno keramično ustvarjalnost povezujemo predvsem z uporabnimi predmeti in zelo zahtevno tehnično izvedbo. A keramika je že zdavnaj presegla zgolj svojo praktičnost in pogojenost z obrtniško veščino mojstrov, meja med uporabnim in umetniškim pa se je precej zabrisala. Številna dela so konceptualna in kritično naslavljajo družbene probleme, spet druga že z načinom ponovne uporabe opozarjajo na ekološko razsežnost. Izbor inovativnih in presežnih primerov si vsaka tri leta lahko ogledamo na Mednarodnem trienalu keramike UNICUM v Ljubljani. 6. izdaja poleg že tradicionalne predstavitve umetniške izdelkov v Narodnem muzeju Slovenije prinaša še razstavo uporabnega oblikovanja v Centru Rog. Skupaj tako razstavlja 170 umetnikov iz več kot 30 držav.

Jaka Babnik: "Kaj vidimo, ko gledamo?" 15.05.2026 29p

V Galeriji Božidar Jakac v Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki je do konca avgusta na ogled razstava Vprašanje pogleda, ki obsega pregled delovanja fotografa Jake Babnika v zadnjih dveh desetletjih. Babnik prek opazovanja in beleženja sprememb v kulturni krajini svojega neposrednega okolja analizira sodobne družbene fenomene in gledalce spodbuja k preizpraševanju (naučenega) pogleda.

Aleksander Bassin: ''Ne gledalec, temveč dojemalec umetnosti'' 08.05.2026 46p

Aleksander Bassin je svoje prve kritiške komentarje že v srednji šoli zapisoval v beležko. Najprej je doštudiral pravo, potem še umetnostno zgodovino in prav likovni umetnosti je posvetil vso svojo kariero – kot kustos, kritik, publicist, organizator razstav in dolgoletni direktor Mestne galerije Ljubljana. Pred nekaj leti je svoje spomine ujel v avtobiografijo Obris mojega časa, zdaj pa je pri Založbi ZRC izšla 380 strani dolga knjiga zbranih člankov, predavanj in neobjavljenih prispevkov, ki jih je ustvarjal od petdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Naslovil jo je Gledalec misli: Umetnikovo delo in njegov interpret. V njej najdemo spise o mejah in razsežnostih slikarstva in kiparstva danes, umetnosti v krizi in možnih alternativnih poteh, premisleke o skupinskih identitetnih prostorih, kot je Metelkova mesto, pa tudi predstavitve domačih in tujih umetnikov.

"Manj kot je hiše, več je pripovedi" – o džamiji na Beneškem bienalu 01.05.2026 34p

Na travniku v Logu pod Mangartom danes ni več skoraj nobene sledi, a tam je kratek čas stala džamija, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska za potrebe bošnjaških vojakov na soški fronti. Ta praznina pa je še danes polna pomenov, ki bodo v ospredju letošnje slovenske predstavitve na 61. Beneškem bienalu sodobne umetnosti. Skupina Nonument se namreč s projektom Zvočna sled nevidne hiše posveča zgodbi te stavbe, ki je stala le nekaj mesecev, vendar njena sled odpira vprašanja spomina ter politične, verske in teritorialne zgodovine. Pri projektu so med drugimi sodelovali znanstvena svetovalka Anja Zalta, kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez, skladatelj Gašper Torkar, vokalna skupina Vokum in Irena Z. Tomažin; komisarka pa je Martina Vovk, direktorica Moderne galerije. Kot poudarjajo avtorji, bo instalacija vzpostavila kontemplativen prostor poslušanja, ki povezuje preteklost in sedanjost ter razpira prepletenost religije, politike in vojne, obenem pa odprla vprašanja o nevidnih strukturah kolektivnega spomina in spreminjajočih se identitetah evropskih muslimanskih skupnosti. Projekt so v pogovoru predstavili Nika Grabar, Miloš Kosec in Neja Tomšič, ki so skupaj z Martinom Bricljem Barago člani skupine Nonument.

Juhani Pallasmaa in arhitektura kot razmislek o svetu 24.04.2026 38p

Arhitekturni mislec Juhani Pallasmaa meni, da se o arhitekturi ne naučimo največ iz priročnikov, temveč iz literature, filozofije, filma in drugih umetnosti, pa tudi od prijateljev in mentorjev, ki so morda že stoletja pokojni. Leta 1936 rojeni finski arhitekt, pedagog in teoretik še danes spodkopava samoumevnosti stroke. Namesto gotovosti ponuja dvom kot temeljno ustvarjalno orodje; namesto podob poudarja telo, čute in izkušnjo prostora; namesto o rešitvi govori o izpovedi ter poudarja sposobnost empatičnega vživljanja. Arhitektura pri njem ni le funkcionalna, temveč način vzpostavljanja odnosa do sveta – »kako se jaz in svet prepletata«, kot je zapisal sam. Pri Outsiderju je nedavno izšel prevod njegovega dela Ukoreninjenost: Refleksije za mlade arhitekte, ki je nastalo po zgledu Rilkejevih pisem mlademu pesniku in razpira ključne vidike njegove misli. Toda knjiga je dragoceno branje za vse, ki se sprašujejo o svojem odnosu do prostora, poudarjata prevajalec Luka O. Jerman in strokovni sodelavec Matevž Granda.

Samira Badran: “Palestinsko telo je razumljeno kot biopolitični prostor, ki ga poskušajo nadzorovati in zlomiti, da se ne bi več zmoglo upirati” 17.04.2026 27p

Palestinska umetnica Samira Badran živi in dela v Barceloni. Je akademsko izobražena likovna umetnica. Njeno glavno izrazno sredstvo je risba, značilnost njene prakse pa preobrazba risbe in njeno mešanje z medijem fotografije ter prehajanje med tehnikami, kot sta kolaž in animacija. Zanjo je umetnost sredstvo, s katero lahko premakne zavest ljudi o dogajanju o Palestini, in njen namen je odpirati prostor, kjer se tovrstnemu razmisleku lahko posveti počasi in podrobno. Meni, da množični mediji ljudi spreminjajo v številke, umetnost pa omogoči prostor čustvom in pripovedništvu. V njenih umetniških delih se plasti čas. Ob obiskih Palestine umetnica fotografira zasedeno ozemlje. Fotografije razdejane pokrajine in odpadlih predmetov natisne na papir, namenjen uporabi v fotografski temnici, potem pa v svojemu studiu v Barceloni intervenira vanje z ilustratorsko gesto, počasi, vztrajno in podrobno. Zarez v emulzijo povzroči kemijsko reakcijo, ki fotografskemu papirju spreminja barvo. Od tod tudi naslov razstave Jedka Palestina, ki je opomnik na desetletja zasedbe Palestine in nasilno zatiranje njenega ljudstva. V oddaji lahko prisluhnete pogovoru z umetnico Samiro Badran in Angels Miralda, kuratorko razstave, ki je predstavljena v Galeriji Škuc v Ljubljani. Oddajo je pripravila Urška Savič, brali sta Mateja Perpar in Lidija Hartman, tonsko sliko je uredil Damjan Rostan.

Sandi Červek - Potovanje svetlobe v popolno temo in nazaj 10.04.2026 28p

Spreminjajoči se, živi zemljevid svetlobe - tako Sandi Červek razume svoje slike, o katerih lahko preberemo tudi, da zrcalijo brezmejno in nevidno v zamejenem in vidnem. "Z najbolj zahtevno samoomejitvijo na uporabo ene same barve je ustvaril navdušujoč obsežen opus nefiguralnih podob, ki se v ničemer ne ponavljajo, ampak slikarsko pronicajo v prostore kozmičnih in duhovnih razsežnosti" pa piše v utemeljitvi nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko dela, ki jo je prejel letos. Umetnik je leta 2021 prejel nagrado Prešernovega sklada, tedaj je nastal tudi pogovor o njegovem delu.

Oto Rimele: "Rdeča je zame barva rojstva, življenja in smrti" 03.04.2026 27p

Barva zahteva od slikarja psihološki napor; ko je ni več v njem, je ni več na platnu, pravi umetnik Oto Rimele, ki se trenutno s pregledno razstavo Od rdeče do rdeče predstavlja v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Pod vodstvom kustosa Marka Košnika se v njej na novo sprašuje o pomenu rdeče barve v okviru razvoja svojega likovnega izraza od dvodimenzionalne površine k sliki kot objektu. Kako razmišlja o gledalcu, za katerega si želi, da bi z umetnostjo stopal sam k sebi, ter zakaj je v razstavo vključil avtorsko glasbo, pa izveste v pogovoru, ki ga je pripravila Aleksandra Saška Gruden.

Silvester Plotajs Sicoe: Barva me je zastrupila, načrtno se ukvarjam z njeno magijo 27.03.2026 40p

V Mestni galeriji Ljubljana se z do zdaj najobsežnejšo pregledno razstavo predstavlja akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe. Naslov Kako sanjati nazaj? nam da na več načinov misliti: naprej, nazaj, v vse smeri – kajti njegov opus po eni strani deluje, kot da ne spreminja kaj dosti svojega sicer izrazito prepoznavnega obraza – ko človek vidi njegovo sliko, reče, ja, to je Sicoe. Ampak argument slikarja je lahko, da se invencija odvija bolj subtilno. Poleg tega motiv ni vedno enak, včasih je slikal več ljudi iz popularne kulture, potem so prišli vtisi iz otroštva. Nekaj se torej spreminja, a v različne smeri, ne le premočrtno. Njegove podobe na po večini velikih platnih delujejo že, če jih ošvrknemo s pogledom, sicer pa so tudi polne simbolike in humorja. Osnovni element je barva, živa, žareča, ki ga je, kot pravi, zastrupila, načrtno se ukvarja z njeno magijo. Prepleta različne principe, na primer čiste barvne ploskve sopostavlja vzorčnemu slojenju, polivanju, ali pa ostro zamejene oblike obda z mehkimi, kot bi jih napršil. Človeške figure, sove, rastline so lahko v na videz kubistični maniri ali pa jih s senco modelira in jim da vsaj delno realističen volumen. Podlage so kdaj gladke, kdaj reliefne. Sicoe, neoekspresionist in punkovski kubist, se ne ustraši, ko na plan stopijo otroška igrivost, eksplozivnost in neke vrste totalnost. Ker med drugim piše poezijo, likovni jezik prepleta z literarnim.

"Človek je tako poln asociacij, da tudi prazni listi niso prazni" – Small but dangers 20.03.2026 28p

Tandem Small but dangers, ki ga sestavljata Simon Hudolin in Mateja Rojc, že od prvih razstav predstavlja različne "vizualne bodice, s katerimi preizkuša debelost naše kože, ukrivljenost naših sivih celic in predvsem smisel za opazovanje, branje in iskanje neznanega v znanih stvareh", je zapisal Božidar Zrinski, kustos njune razstave Natura Morta v mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Gre za njuno največjo samostojno predstavitev doslej. Umetnika pa sta med znana po kroglici govna hrošča govnača z naslovom Frnikula, za katero je sta prejela nagrado skupine OHO.

Klavdij Sluban – To je moj najbolj političen projekt doslej 13.03.2026 19p

Pokrajinski muzej Kočevje v ciklu fotografskih razstav Izvor: Kočevje predstavlja najnovejši fotografski projekt Klavdija Slubana z naslovom Peglezen in bič. V njem svetovno priznani avtor, ki se je rodil v Parizu slovenskim staršem iz Kočevja, na svoj značilno subtilni in tankočutni način obravnava spomine svojih prednikov na obdobje fašističnih koncentracijskih taborišč Rab in Gonars. Serija, ki jo je Sluban ustvaril, prej še nikoli ni bila predstavljena javnosti.

Bogdana Borčića je odlikovala popolna predanost umetnosti 06.03.2026 24p

Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića, enega najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. stoletja pri nas, pripravila zaokrožen vpogled v obširen avtorjev opus. Poleg slik, grafik, risb in skulptur predstavlja tudi dokumentarno gradivo, s čimer se KGLU povezuje z Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici, ki ji je umetnik poklonil celoten grafični opus. Razstavo je predstavil kustos Jernej Kožar.