Domovina.je
domovina.je
0
Domovina.je je podcast kanal istoimenskega spletnega portala. Oddaje prinašajo pogovore in komentarje o aktualnih družbenih, političnih in kulturnih temah, povezanih predvsem s slovenskim prostorom. Vsebine so namenjene poslušalcem, ki iščejo poglobljene analize in različne poglede na dogajanje doma in v svetu. Podcast dopolnjuje novinarsko in publicistično delo portala Domovina.je.
Episodes
-
Prof. dr. Bogomil Ferfila: »Trump Ukrajino drži v šahu«. Kaj mu po porazu ostane? (Vroča tema) 12.11.2026 1h 21mDonald Trump je na vmesnih volitvah 3. novembra 2026 izgubil kongres: demokrati so prevzeli senat in predstavniški dom, nova večina pa se bo prvič sestala 3. januarja 2027. V novi epizodi Vroče teme smo o posledicah poraza, vojni z Iranom in prihodnosti ZDA govorili s prof. dr. Bogomilom Ferfilo, vrhunskim poznavalcem zunanje politike ZDA in svetovne geostrategije.Ferfila meni, da so volivci Trumpa kaznovali zaradi vojne z Iranom, višjih življenjskih stroškov in carin, četudi je po njegovem ustavitev iranskega jedrskega programa pravilna: »Jedrski Iran ni opcija.« Trump ostaja predsednik do januarja 2029. Izgubi nadzor nad proračunom, preiskave in zakone, ostanejo mu poveljevanje vojski, veto, izvršne uredbe, pomilostitve in zunanja politika. Ferfila pričakuje, da bo Trump postal »predsednik veta«.Pogovarjali smo se tudi o možnosti obtožbe predsednika in odstavitvi obrambnega ministra Petea Hegsetha (po Ferfilovi oceni demokratom ne bo uspelo zbrati 67 glasov v senatu), o volitvah v Izraelu, Hormuški ožini in Pickaxe Mountain, o evropski pomoči Ukrajini v višini 231,5 milijarde evrov ter o tem, zakaj Trump po Ferfilovem mnenju Ukrajino »drži v šahu«. Govorili smo še o tristranskih pogovorih v Abu Dabiju, vlogi Melanie Trump pri evakuaciji prebivalcev Orehovega, Kitajski kot tekmici ZDA in o tem, kdo bi lahko po Trumpu vodil republikance. Na koncu smo se dotaknili rekordnega števila temnopoltih guvernerjev in senatorjev ter spreminjajoče se rasne sestave ZDA.Prof. dr. Bogomil Ferfila je politolog, ekonomist in obramboslovec ter univerzitetni profesor. Raziskuje politiko ZDA, Kitajske in muslimanskih držav ter mednarodne odnose. Bliža se njegova stota knjiga. Mnenja gosta so njegova lastna. Pogovor je vodil Tomaž Cuder. -
Dr. Jan Zobec: Novi zakon o sodnikih krepi sodno oligarhijo (Vroča tema, 11. 11. 2026) 11.11.2026 1h 22mDr. Jan Zobec: Novi zakon o sodnikih krepi sodno oligarhijo (Vroča tema, 11. 11. 2026) -
Josip Slavec - stavbenik, ki so ga hoteli uničiti dvakrat (Vroča tema, 9. 11. 2026) 09.11.2026 1h 11mJosip Slavec - stavbenik, ki so ga hoteli uničiti dvakrat (Vroča tema, 9. 11. 2026) -
Brif#10: Ali Nam Bodo Vladali Tujci? (7. 11. 2026) 09.11.2026 37mBrif#10: Ali Nam Bodo Vladali Tujci? (7. 11. 2026) -
Aljuš Pertinač: Razvojni zakon - Opozicija predlaga spremembe, ki jim nasprotuje z referendumom 06.11.2026 1h 8mAljuš Pertinač: Razvojni zakon - Opozicija predlaga spremembe, ki jim nasprotuje z referendumom -
Nikolaj Tolstoj: Vrnjeni so bili pobiti brez sodbe (Vroča tema, 6. 11. 2026) 06.11.2026 58mNikolaj Tolstoj: Vrnjeni so bili pobiti brez sodbe (Vroča tema, 6. 11. 2026) -
Dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta: "Kako dolgo lahko hodimo po javno finančnem robu?" 05.11.2026 1h 6mDr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta: "Kako dolgo lahko hodimo po javno finančnem robu?" -
Igor Omerza, Jože Dežman: Anti-Pirjevec – akademika površnost v znanosti (Vroča tema, 4. 11. 2026) 04.11.2026 1h 8mPred nami je nova knjiga »Anti-Pirjevec – akademika površnost v znanosti«, v kateri avtorja Igor Omerza in dr. Jože Dežman podrobno analizirata dve zadnji knjigi dr. Jožeta Pirjevca. To sta knjigi Kardelj in Partizani. V tokratnem podkastu Vroča tema Igor Omerza podrobno razloži, zakaj je knjiga o Kardelju površna in ne temelji na arhivskih dokumentih Udbe. Omerza razloži, da gre za minimiziranje Kardeljeve vloge pri množičnih zločinih. Medtem ko Pirjevec Kardelja pretežno slika kot "kabinetnega človeka", ideologa in teoretika (čeprav omenja njegovo vpletenost v povojno nasilje), Omerza dokazuje, da je bil Kardelj neposreden in ključen operativni arhitekt državnega terorja. Omerza izpostavlja Kardeljevo neposredno odgovornost za povojne zunaj sodne poboje, za taborišče Goli otok in za delovanje tajne politične policije. Za Omerzo Kardelj ni bil zgolj utopični teoretik, temveč neusmiljen komunistični diktator in zločinec. Omerza Pirjevcu očita ignoriranje primarnih arhivskih virov (zlasti Udbe), saj se Pirjevec raje zanaša na sekundarno literaturo, prirejene spomine partijskih funkcionarjev ter "udomačene" mite. Omerza Pirjevčevo pisanje razume kot mehko apologetiko nekdanjega totalitarnega sistema. Ali torej želi Pirjevec zgodovinsko oprati oziroma rehabilitirati vodilne može revolucije in njihove zločine relativizirati z mednarodnim kontekstom(npr. z neuvrščenimi ali z grožnjo Stalina), njihove politične poteze pa prikazuje kot prizadevanje za dobrobit naroda? Omerza poudarja, da je bil edini resnični cilj Kardelja in Tita absolutna in neomejena oblast, za katero sta bila pripravljena žrtvovati tisoče življenj. Omerza poudarja pomen dekonstrukcije mita o Kardelju kot vizionarju in intelektualcu, česar pa v Pirjevčevi knjigi ni. Pogovor vodi Vida Petrovčič. -
Brif#10: Je Stevanović s Svojo Zadnjo Izjavo Šel Predaleč? 31.10.2026 28mBrif#10: Je Stevanović s Svojo Zadnjo Izjavo Šel Predaleč? -
Dr. Jože Plut: Koga žuli svet brez rdeče zvezde? 30.10.2026 1h 2mŽvižgi med državno proslavo, ostrostrelci, simboli nekdanjega totalitarnega režima in bojkot predsednice republike. Namesto dostojanstvenega praznovanja in spoštovanja slovenske državnosti smo bili znova priča političnim delitvam. Zakaj se na proslavi v demokratični Sloveniji še vedno pojavlja rdeča zvezda, simbol nekdanjega komunističnega režima? In kako razumeti nespoštljivo žvižganje ob tako pomembnem državnem prazniku?O teh in drugih aktualnih družbenopolitičnih vprašanjih smo se v podkastu pogovarjali z duhovnikom in nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom. Dotaknili smo se tudi medijskega poročanja o Stevanoviću in pravoslavni cerkvi ter vprašanja, kje se v tej zgodbi sploh pojavlja korupcija. Spregovorili smo o uradnem povabilu predsednice republike papežu in o tem, ali je Slovenija zrela za obisk poglavarja Katoliške cerkve. Ob bližajočem se prazniku vseh svetih pa smo razmišljali še o njegovem globljem pomenu za kristjane, veri in vrednotah sodobne slovenske družbe. -
BRIF #8: So pritiski v parlamentu presegli mejo? Vlada začela z deportacijami (24. 10. 2026) 24.10.2026 27mV tokratni, že osmi epizodi oddaje BRIF sta Zala Klopčič in Tim Rauter znova preletela pestro politično dogajanje, ki se nadaljuje tudi po referendumih. Politična jesen torej ostaja razgibana tako v parlamentu kot tudi izven njega. Voditelja sta spregovorila o spremembah v poslanskih klopeh, dotaknila sta se tudi tragičnega dogajanja v Parizu in po drugih evropskih mestih ter se tako navezala na strožjo migrantsko politiko, za konec pa sta spregovorila še o prihajajočih lokalnih volitvah. -
Dr. Milan Krek: Te mlade smo vzgajali mi; niso padli z neba (Odmev tedna, 23. 10. 2026) 23.10.2026 1h 31mNekdanji direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Milan Krek je po dolgem času sedel v studio. Pogovor je segel od aktualnih nemirov v Franciji in Italiji do slovenskega parlamenta, stiske slovenskih kmetov, skrhanega zdravstva in drugih aktualnih temah. Spregovoril je tudi o pritiskih med epidemijo covida, ki so ga popolnoma izmučili. To je Odmev tedna, ki je segel v globino.Pogovor je vodil Tomaž Cuder. -
Kristjan Šmigoc: Zakaj morajo zaposleni prositi za hrano? (Vroča tema, 19. 10. 2026) 19.10.2026 1h 1mV tokratni Vroči temi smo gostili Kristjana Šmigoca, širši javnosti znanega kot Kriko, humanitarca, prostovoljca in očeta štirih otrok, ki že vrsto let pomaga ljudem v socialni stiski. Med drugim sodeluje z društvom UP-ornik.Ena njegovih najbolj odmevnih dobrodelnih zgodb je zgodba 69-letne babice Zdenke, ki sama skrbi za vnukinjo, zaradi sive mrene pa je skoraj izgubila vid. Šele po javni objavi njene stiske je zasebni očesni center ponudil brezplačno operacijo.Kje odpoveduje socialna država? Zakaj morajo pomoč organizirati prostovoljci in dobrodelne organizacije? Kako se na stiske odzivajo pristojne institucije in kaj se zgodi z družinami, ko je dobrodelne akcije konec, položnice pa prihajajo še naprej?Odprli smo tudi manj prijetno plat dobrodelnosti. Kaj se zgodi, ko nekdo izkoristi pripravljenost ljudi pomagati? Kako humanitarci preverjajo resničnost zgodb, s katerimi se posamezniki obračajo nanje, in kako preprečiti zlorabe dobrodelnosti? Prav zaupanje ljudi je namreč tisto, na čemer temelji vsaka humanitarna akcija.Šmigoc pa težkih življenjskih preizkušenj ne pozna le iz svojega humanitarnega dela. Obe njegovi hčerki sta prestali operaciji srca, sin se je rodil že v 23. tednu nosečnosti. Tudi sam je kot oče spoznal strah, nemoč in pomen pomoči drugih.O revščini, družinskih vrednotah, dobrodelnosti, njenem izkoriščanju in ljudeh, ki jih družba prepogosto spregleda, v novi Vroči temi s Kristjanom Šmigocem – Krikom. Pogovor je vodila Valentina Podplatnik. -
Brif #7: Sta s podporo Jankoviću dala Žavbi in Dule nezaupnico Golobu? (16. 10. 2026) 17.10.2026 28mReferendumi so za nami, politični spopadi pa se nadaljujejo. V državnem zboru je odmeval izpad Nataše Sukič, Robert Golob je opozicijo obtožil prevare, v ozadju pa se odpira tudi zgodba o novi kazenski ovadbi. Medtem se v Ljubljani že oblikujejo razmerja pred lokalnimi volitvami, Zoran Janković pa na svojo listo dobiva tudi poslanca Gibanja Svoboda. Zala Klopčič in Tim Rauter v sedmi epizodi BRIF-a odpirata teme, ki bodo zaznamovale to politično jesen.Politične jeseni še zdaleč ni konec. Oglejte si novo epizodo BRIF-a in spremljajte zgodbe, ki bodo krojile nadaljevanje politične jeseni. -
Bojan Arzenšek: Aplikacijam za prepoznavanje gob ne smemo zaupati (Vroča tema, 16. 10. 2026) 16.10.2026 1h 33mVsako jesen v slovenskih gozdovih po oceni Bojana Arzenška gobe nabira okoli sto tisoč ljudi. Letošnja sezona je po poletni suši prinesla zamik in dva vala jurčkov, a hkrati tudi veliko strupenih vrst. Arzenšek, določevalec gob iz Gobarskega društva Kranj, je v podkastu Vroča tema pojasnil, kaj pomeni, da so gobe prebavni trakt gozda, zakaj jurčkov ni mogoče gojiti, kako se izogniti strupenim dvojnikom in zakaj aplikacijam na pametnih telefonih za prepoznavanje gob ne smemo zaupati.Gobarjenje je pri nas skoraj nacionalni šport, o gobah pa običajno veliko več slišimo šele ob kakšni novi zastrupitvi. V novi epizodi Vroče teme smo zato gostili Bojana Arzenška, ki je v studio prinesel košarico svežih gob, nabranih dan prej, ki nam jih je predstavil in opisal. Pogovor smo začeli z ledenim možem Ötzijem, ki je pred približno 5300 leti s seboj nosil brezovo gobo, nadaljevali smo z letošnjo sezono, strupenimi vrstami, zdravilnimi gobami in kuharskimi nasveti.Bojan Arzenšek je določevalec gob (strokovnjak za prepoznavanje gobjih vrst) in ljubiteljski mikolog iz Gobarskega društva Kranj. Je soavtor knjig Naše gobe (Modrijan založba, 2002) in Slovenski gobarski vodnik, ki ju je napisal z Bogdanom Tratnikom in Božom Malovrhom. Svoje najdbe vpisuje v zbirko Boletus informaticus, slovensko glivarsko bazo Gozdarskega inštituta Slovenije.Registriranih gobarskih društev je po njegovi oceni okoli 30, skupaj z dobrimi 2000 člani. Nabiralcev je neprimerno več: v jesenskem času gobe po njegovi oceni nabira okoli 100.000 ljudi. Med njimi loči jurčkarje, ki se aktivirajo ob dobri rasti, gobarje in amaterske mikologe, ki gobe poznajo širše in znanje prenašajo naprej.Pogovor je vodil Tomaž Cuder. -
Aljuš Pertinač: Če je Janša pasiven, ima opozicija težave (Odmev tedna, 16. 10. 2026) 16.10.2026 1h 16mV tokratnem Odmevu tedna je voditeljica Vida Petrovčič gostila političnega analitika Aljuša Pertinača, ki je analiziral predvsem izide nedeljskih referendumov.Jasno je, da je koalicija izgubila zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi, po drugi strani pa dobila posvetovalna referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah in pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom. Opozicija po mnenju Aljuša Pertinača ni zaskrbljena, da je zadnja dva izgubila, saj sta zanje pomembnejša ideološka referenduma o parlamentarni preiskavi in plačevanju RTV-prispevka, pri katerih je tudi v največji meri šlo za glasovanje za Janšo ali proti njemu. »Če se Janez Janša ne pojavlja v aktivni vlogi, ima opozicija večje težave pri mobilizaciji svojih volivcev,« je dodal.Meni, da nihče ne more biti v celoti zadovoljen, je pa rezultat opozorilo koaliciji, da izčrpavanje volivcev s poplavo referendumskih vprašanj ni najpametnejša strategija. Strinja se, da se vladna stran v kampanji ni povsem aktivirala, a priznava, da je ta že na izhodišču v slabšem položaju, saj tekmuje proti koaliciji opozicije s civilno družbo političnih aktivistov.V kampanjo o ukinitvi RTV-prispevka se je vključila tudi sama RTV Slovenija, za katero pravi, da je neodvisna od vladajoče politike le, če je na oblasti Janez Janša. »Čedalje manj smo sposobni racionalnih ali vsebinskih odločitev, ampak vsako odločitev jemljemo kot neko politično odločitev in se potem glede na to, kako se politično pozicioniramo, tudi odločamo.«Tranzicijska levica razen antijanšizma ne ponuja ničesar drugega, je prepričan komentator, ki opozarja na zlaganost izraza »politična policija«, ki se je pojavljal v kampanji. Opozarja, da zagovorniki zakona o parlamentarni preiskavi v kampanji niso uspeli predstaviti, kaj je dejanski namen zakona. Podobno pri ukinitvi RTV-prispevka niso predstavili, da se RTV Slovenija že financira iz proračuna, a na netransparenten način – preko urada za narodnosti.Glede na to, da je javnost pri vprašanju RTV-prispevka razdeljena na dva pola, Pertinač predlaga: »Mislim, da bi bilo dobro, če bi že pred tem – kar smo sicer zdaj zamudili, ampak mogoče zadnji vlak še ni odpeljal – imeli poglobljeno družbeno debato, kakšen medij si sploh želimo, kakšna naj bi bila javna RTV.« Sledilo bi vprašanje financiranja, a posebnega interesa za omenjeno razpravo ne vidi.V luči dolgih vrst na volišču omnia v Mostah je spomnil, da odkar je direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Igor Zorčič, nobeno glasovanje ne mine brez vprašanj, pomislekov, nepravilnosti in dvomov, čeprav tehnologija napreduje. »Občutek imam, da aktualno vodstvo DVK volitve in referendume jemlje preveč z levo roko.« Sprašuje se, zakaj se glasovi na predčasnih volitvah, ki so bili oddani najprej, štejejo na koncu.Skrbi ga, da opozicija tudi v kampanji pred referendumom o interventnem zakonu ne bo izbirala sredstev. »Šlo bo za umazano politikantsko kampanjo, češ, to je zakon za bogate, gremo glasovat proti Janši.« Strinja se, da zakon nikomur ne jemlje, a dodaja, da koalicija do zdaj še ni bila prepričljiva v razlagi, kje bo izpad prihodkov iz proračuna nadomestila. Opozarja tudi na posledice omnibusne tehnike: če interventni zakon na referendumu pade, vlada številnih svojih predvolilnih obljub in načrtov iz koalicijske pogodbe ne more uresničiti.Na sodišču se je ta teden morala zagovarjati nekdanja ministrica Dominika Švarc Pipan, prav tako se bo moral Robert Golob, ki ga toži ortoped Gregor Kavčič. Nacionalni preiskovalni urad je podal kazenske ovadbe zaradi nakupa 13.000 računalnikov, med ovadenimi naj bi bila tudi Emilija Stojmenova Duh. Oddaja Tarča pa je včeraj obravnavala sporne posle Gregorja Hudohmeta, direktorja Gen-I Sonce v Romuniji. Prisluhnite celotnemu Odmevu tedna, v katerem Aljuš Pertinač komentira tudi dogajanje okoli Tee Košir, Borisa Mijiča in Marka Lotriča, za katere meni, da so kolateralne žrtve boja proti Janezu Janši. -
Mihael Zupančič: Bo SKOK naredil konec pravosodnim aferam brez epiloga? (Vroča tema, 15. 10. 2026) 15.10.2026 1h 6mTrinajst let sodnih postopkov v zadevi Balkanski bojevnik. Uničeni prisluhi v aferi Farmacevtka. Več kot desetletje trajajoči postopki, povezani z največjimi slovenskimi gospodarskimi in političnimi aferami. Medtem ko se javnost sprašuje, ali so pred zakonom res vsi enaki, pravosodni minister Mihael Zupančič napoveduje prelom v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.Bo nova ureditev SKOK res prinesla hitrejše sodne epiloge ali zgolj reorganizacijo obstoječega sistema? Zakaj delu pravosodne stroke reforma ni po godu in ali bodo nova ministrova pooblastila pri imenovanju tožilcev povečala nevarnost političnega vpliva na kazenski pregon?Posebno pozornost v pogovoru namenjamo tudi Romuniji, kjer je Zupančič nekoč služboval kot veleposlanik. Tamkajšnji protikorupcijski organi so nedavno zaradi suma zahtevanja 450 tisoč evrov podkupnine pridržali direktorja družbe GEN-I Sonce Gregorja Hudohmeta. So Romuni pri pregonu korupcije učinkovitejši od Slovencev in česa se lahko od njih naučimo?Slovensko pravosodje čakajo velike spremembe. Toda bodo te dovolj, da bodo državljani znova zaupali sodiščem in da bodo tudi najvplivnejši posamezniki pravočasno dobili sodni epilog?O odgovornosti, korupciji, največjih pravosodnih aferah in reformah, ki naj bi spremenile slovensko pravno državo, v novi Vroči temi z ministrom za pravosodje Mihaelom Zupančičem.Vabljeni k ogledu!Pogovor je vodila Valentina Podplatnik. -
Primož Jelševar, Tanja Brajer: Manj svečk za manj grobov in Rogličeva smučka (Vroča tema, 13.10.26) 13.10.2026 51mHumanitarno-ekološka akcija Manj svečk za manj grobov letos poteka že 18. leto. Iz skromnih začetkov na zagorskem pokopališču je prerasla v vseslovenski projekt, ki združuje številne prostovoljce in pomaga ljudem v stiski. O začetkih, dosežkih in letošnjih načrtih sta v oddaji Vroča tema spregovorila Primož Jelševar in Tanja Brajer. Pogovor je vodil Igor Gošte.Zamisel za akcijo se je rodila v Kanadi, kamor je Jelševarjeva mama odpotovala k umirajoči sestri. Tam je namesto prižiga sveč spoznala drugačen način spominjanja pokojnih. Razložili so ji: »Pri nas se, v kolikor bi želeli nekaj dati, spominjamo pokojnika na način, da nekaj naredimo za tiste, ki so še živi.«Idejo je prinesla v Slovenijo, kjer jo je nekaj let pozneje uresničila skupina mladih. Kasneje so ustanovili tudi Fundacijo Svečka, ki deluje kot prostovoljska organizacija, kar pomeni, da vsa zbrana sredstva namenijo določenemu prejemniku.Letos bodo v Zagorju zbirali sredstva za nakup respiratorja, ki ga potrebujejo reševalci po požaru reševalnega vozila. V požaru je namreč zgorela tudi dragocena medicinska oprema. Respirator stane nekaj manj kot 15.000 evrov, morebitna dodatna sredstva pa bodo namenili nadomestitvi druge uničene opreme in nadaljnji pomoči potrebnim.Posebnost letošnje akcije je tudi dobrodelna dražba smuči nekdanjega smučarskega skakalca, danes pa kolesarskega asa Primoža Rogliča, ki jo je podaril za zbiranje sredstev. Izklicna cena je tisoč evrov, dražba pa bo trajala do vključno 1. novembra. Zainteresirani lahko organizatorjem svojo ponudbo sporočijo preko e-pošte, telefona ali Facebooka.Akcija se prilagaja sodobnim načinom darovanja. Poleg prispevkov na stojnicah je mogoče pomagati z nakazilom ali s sporočilom SMS s ključno besedo SVEČKA5 na številko 1919, s čimer posameznik prispeva pet evrov. Obenem vabita nove prostovoljce in organizacije, naj se pridružijo projektu. -
Mag. Andrej Breznikar: Danes vse več lastnikov gozdov živi v mestih (Vroča tema, 12. 10. 2026) 12.10.2026 1h 29mSlovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi, vendar o gozdu običajno spregovorimo šele, ko je govora o požarih, ujmah, suši ali novih pravilih. Letos se je nabralo vsega naenkrat: huda suša je zamaknila gobarsko sezono, vroče poletje je okrepilo delovanje podlubnika, od 30. decembra pa bo prodajo lesa spremenila še evropska uredba. V novi epizodi podkasta 'Vroča tema' smo zato gostili mag. Andreja Breznikarja, vodjo službe za gojenje gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), s katerim smo se v pogovoru sprehodili skozi stanje in posebnosti slovenskih gozdov.Mag. Andrej Breznikar je gozdarski strokovnjak z magisterijem in vodja službe za gojenje gozdov na ZGS, javni gozdarski službi, ki skrbi za gozdove vseh lastnikov v državi. Njegova služba spremlja in odgovarja za to, kako gozdove negujemo in obnavljamo.V ZGS je opravljal vrsto nalog, tudi terenskih, zdaj pa ima več pisarniškega dela; na teren pa gre, kadar se le da. V zadnjih tridesetih letih je obiskal vse kotičke Slovenije, enako dolgo pa se ukvarja tudi z združevanjem lastnikov gozdov. Javnost ga pozna po strokovnih izjavah o vetrolomih in podlubnikih, sodeluje pa z Gozdarskim inštitutom Slovenije.Med aktualnimi nalogami ZGS so sanacija podlubnikov, obnova požarišča na Krasu in pomoč lastnikom pri uredbi EUDR.Pogovor je vodil Tomaž Cuder. -
P. dr. Andraž Arko: Mussolini je po sv. Frančišku uvedel državni praznik (Vroča tema, 11. 10. 2026) 11.10.2026 1h 23mPater dr. Andraž Arko, frančiškan, duhovnik in filmski kritik je gost nove epizode podkasta Vroča tema. Pogovor je tekel ob 800. obletnici smrti svetega Frančiška Asiškega in o njegovih podobah na filmskem platnu.Pred osemsto leti, 3. oktobra 1226, je v Assisiju umrl Frančišek Asiški, revni menih, ki je v cerkveno zgodovino vstopil kot eden najbolj priljubljenih svetnikov vseh časov. Pater dr. Arko je avtor knjig Svetniki na filmskem platnu in Frančišek Asiški na filmskem platnu, obsežne antologije o filmih, posvečenih svetemu Frančišku in drugim frančiškanskim ter serafinskim svetnikom. Knjigi je spremno besedo namenil tudi Massimo Fusarelli, generalni minister reda manjših bratov in trenutno najvišji predstavnik frančiškanskega reda na svetu. V njej je zapisal, da gre za izvirno idejo, ki v frančiškanski literaturi nima precedensa in prihaja v najbolj primernem trenutku, ko se frančiškanska družina spominja 800. obletnice smrti asiškega ubožca.Ideja o zbirki je po Arkovih besedah dozorevala skoraj deset let. »Moram priznati, da je ta ideja že kar nekaj časa nastajala v meni. Že v času, ko sem pisal doktorat, sem rekel, da bi bilo enkrat dobro narediti eno zbirko o Frančiškovih filmih,« pove Arko.P. dr. Andraž Arko je bil rojen leta 1977 v Ljubljani. Študiral je socialno pedagogiko v Ljubljani in po tem, pri petindvajsetih letih, vstopil v frančiškanski red. Leta 2008 je bil posvečen v duhovnika, 2013 pa je na Teološki fakulteti doktoriral s temo pedagoške uporabnosti filma v pastorali. Filmsko kritiko piše od leta 1999, bralcem tednika Domovina je znan iz rubrike Gledali smo. Je avtor knjig Svetniki na filmskem platnu in Frančišek Asiški na filmskem platnu ter producent dokumentarca Plečnikov skriti biser. Trenutno deluje v frančiškanskem samostanu v Nazarjah.Pogovor je vodil Tomaž Cuder.
Popular in
The podcast also appears in the podcast charts of these countries.