Eppur si muove - In vendar se vrti

Eppur si muove - In vendar se vrti

RTVSLO – Prvi
Country Slovenia
Genres News
Language SL
Episodes 100
Latest 16.11.2026

Eppur si muove - In vendar se vrti je tedenska zunanjepolitična oddaja Radia Slovenija, ki ponuja poglobljeno analizo mednarodnih dogodkov. Vsaka epizoda v petnajstih minutah osvetli vzroke in posledice pomembnega dogajanja, ki ni bilo dovolj obdelano v rednih informativnih oddajah. Oddaja združuje analitično besedilo, intervjuje s strokovnjaki in udeleženci ter izbrano glasbo.

Episodes

  • Putin, Trump in Ši v svetu brez pravil: Kdo bo odločal? 16.11.2026 16m
    Pred srečanjem predsednikov Rusije, ZDA in Kitajske 19. novembra v kitajskem Šendženu so se znova odprle razprave o prihodnosti svetovne ureditve. Vojne v Ukrajini, Iranu in na širšem Bližnjem vzhodu ter omejitve plovbe skozi strateške pomorske poti pretresajo svetovno varnost in energetske trge. Ameriška prevlada se sooča z vse več izzivi, Evropa pa izgublja vpliv v geopolitičnih računih velesil. Pred srečanjem voditeljev so bile vse glasnejše tudi medijske primerjave z novo Jalto, toda za razliko od leta 1945 velesile nimajo skupnega sovražnika, zmagovalcev in poražencev pa ni mogoče jasno določiti, z izjemo Kitajske, ki v danih razmerah krepi svoj položaj. Namesto novih pravil mednarodne ureditve medtem razpadajo dosedanji mehanizmi varnosti. Svet ostaja brez naslednika sporazuma o omejevanju strateškega jedrskega orožja, oboroževalna tekma pa z umetno inteligenco, avtonomnimi sistemi in hipersoničnim orožjem dobiva nove razsežnosti. Ob naraščajoči nevarnosti širšega vojaškega spopada se postavlja vprašanje, ali lahko srečanje treh velesil začrta novo svetovno ureditev ali pa bodo o prihodnjih razmerjih moči vse bolj odločali vojaški spopadi. Poglede iz Rusije pred vrhom na Kitajskem je zbrala naša dopisnica iz Moskve Helena Ponudič.
  • Politična kompetenca – znanja, razmišljanja, stališča mladih na Hrvaškem 09.11.2026 18m
    V svetu vse večje polarizacije na levico in desnico, liberalne in konservativne, populizma in družbenih omrežij vse skupaj pušča posledice tudi na mladih na pragu polnoletnosti. Na hrvaškem inštitutu za družbene raziskave so letos že četrtič anketirali 75 razredov maturantov, da bi izvedeli več o njihovem političnem znanju, opredelitvah, odnosu do aktualnega družbenega dogajanja. Rezultati so pokazali, da prihodnjih hrvaških volivcev politika ne zanima, nimajo kritičnega odnosa do domovinske vojne, med njimi raste nestrpnost do istospolnih oseb, kot glavni vir informacij pa uporabljajo TikTok. Kakšni so trendi med mladimi in kaj to pomeni za demokratičnost hrvaške družbe v prihodnje?
  • 427 02.11.2026 15m
    V razmerah vse hitrejših podnebnih sprememb, ki jih tudi vse bolj občutimo, in po drugi strani zmanjševanja politične volje za podnebno ukrepanje se bo prihodnji teden v Antalyi v Turčiji začela 31. podnebna konferenca Združenih narodov. Cilji pariškega sporazuma, podpisanega pred 11 leti, se vse bolj oddaljujejo, koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju še vedno narašča. Medtem ko ekstremni vremenski dogodki vse bolj ogrožajo pridelavo hrane in nenazadnje tudi naše zdravje in življenja, pa številni politiki govorijo o tem, da blaženje podnebnih sprememb ne sme zmanjšati konkurenčnosti gospodarstva.
  • Mirna Bosna in Hercegovina, mirna regija! Kako mirno lahko spimo? 19.10.2026 17m
    Volitve v Bosni in Hercegovini so prinesle nekaj novosti v razmerju med strankami z nacionalnim predznakom. Dejansko pa se v državi ni zgodilo nič, kar bi odpravilo blokade in državo popeljalo na pot članstva v Evropski uniji. Volilno telo Bosne in Hercegovine se hitro zmanjšuje. Država kljub gospodarski rasti ostaja na drugem mestu v Evropi po stopnji depopulacije. Tisto, kar najbolj skrbi, pa so pritiski po njeni nadaljnji dezintegraciji, kar bi bil lahko tudi izziv za mir v regiji.
  • Zahod v Rusiji: sankcije ločujejo, dobički povezujejo 12.10.2026 20m
    Rusija je v zadnjih tednih postavila v začasno upravo kar nekaj ruskih družb, povezanih z zahodnimi podjetji. To ni prvi tak val po začetku vojne v Ukrajini in tudi ne prvi v zgodovini. Toda tokrat Moskva vse bolj odkrito povezuje usodo zahodnega premoženja v Rusiji z usodo ruskega premoženja v Evropi. Kaj to pomeni za več kot dva tisoč tujih družb in znamk, ki tam še vedno poslujejo, in kaj bi podoben scenarij pomenil za slovensko Krko, ki v Rusiji ustvari dobro petino vse svoje prodaje? Zakaj Kremelj večine zahodnih podjetij kljub pritisku ruskih gospodarskih elit ne nacionalizira, kdo zaradi njihove navzočnosti še vedno služi in koliko gospodarskih vezi med Rusijo in Zahodom se je v resnici sploh pretrgalo?
  • Amerika in terorizem 05.10.2026 13m
    Vprašanje spomina, zlasti kolektivnega, je pomembna družbena tema. Združene države Amerike so se nazadnje soočile z njim pred mesecem dni, ko so obeleževale 25. obletnico terorističnega napada, ki je iz vedute newyorškega Manhattna izbrisal markantna dvojčka, nebotičnika Svetovnega trgovinskega centra, a zgrešil washingtonski Kapitol in neznatno poškodoval Pentagon. Uradna interpretacija dogodka pavi, da se je 11. septembra 2001 zgodil teroristični napad. To je bil prvi napad na celinski del Združenih držav Amerike po vojni z Britanci leta 1812. Sicer pa tretji, če upoštevamo japonski napad na mornariško oporišče Pearl Harbour na Havajih leta 1941, ki je ZDA prisilil, da so vstopile v drugo svetovno vojno, iz katere so izšle kot velesila. Tudi posledice ugrabitve štirih potniških letal 11. septembra 2001 lahko primerjamo s tektonskimi. Vojna proti terorizmu, Irak, Afganistan, vse, kar so Bližnji vzhod, Združene države Amerike in preostali svet doživeli in preživeli v zadnjih 25-ih letih, bi bilo brez tistega 11. septembra bržkone drugače. Namenoma s časovnim zamikom, neobremenjeno od priložnostnega razmisleka, v oddaji govorimo o spominu Američanov na ta dogodek.
  • Mednarodno pravo po izbiri 28.09.2026 18m
    Velesile mednarodno pravo vse pogosteje in vse bolj očitno uveljavljajo po načelu 'a la carte'. Ko jim ustreza, ga ignorirajo ali celo spodkopavajo. Kako resne posledice ima to za ves svet je demonstrirala tudi splošna razprava 81-tega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Rajka Pervanje
  • Maroko, dežela dveh obrazov in hitrosti 21.09.2026 18m
    Med Atlantskim oceanom in Saharo, med Afriko in arabskim svetom leži Maroko. Vonj po začimbah, ozke ulice starodavnih medin. Toda čas tam ne teče več počasi. Ta najbolj razvita severnoafriška država se razvija brez naftnega bogastva. Skoraj 40-milijonska država ponuja številne gospodarske priložnosti, hkrati pa je tudi vratarka Evrope, saj zaustavlja migrante. Tudi Slovenija je tam pred kratkim odprla svoje diplomatsko predstavništvo. Maroko je obiskala Karmen Švegl in bo o njem spregovorila v oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti.
  • "Vse je že odločeno"? Kako Rusi gledajo na prihajajoče parlamentarne volitve 14.09.2026 20m
    Rusijo od 18. do 20. septembra čakajo prve parlamentarne volitve po začetku vojne v Ukrajini. Ko so Rusi poslance državne dume nazadnje volili leta 2021, še ni bilo obsežnega spopada, sankcij v današnjem obsegu, napadov z brezpilotnimi letalniki globoko na ruskem ozemlju niti gospodarskih posledic, ki jih danes občutijo tudi gospodinjstva. Volitve zato ne bodo le odločanje o novi sestavi 450-članske dume. Pokazale bodo tudi, koliko so štiri leta vojne spremenila odnos ruskih volivcev do oblasti in ali lahko gospodarski pritisk, inflacija ter vse večja navzočnost vojne v vsakdanjem življenju načnejo podporo Enotni Rusiji, ki se ji tudi tokrat napoveduje zmaga. Toda ruski parlamentarni sistem je postavljen tako, da je izhodiščna prednost stranke oblasti zelo velika. Kako konkurenčne so sploh lahko volitve, kjer je bila iz volilne tekme izključena edina registrirana stranka, ki je proti vojni?
  • Lampedusa - ozko grlo na pragu Evrope 07.09.2026 18m
    Lampedusa, otoček s 6 tisoč prebivalci med Tunizijo, Malto in Sicilijo, ki je bliže Afriki kot Italiji, je že več kot dve desetletji simbol tragedije migrantov, ki se podajo na nevarno pot čez Sredozemsko morje, da bi v Evropi našli boljše življenje. Slaba vest Evrope. Se je v vseh teh letih kaj spremenilo? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
  • Bo v Nemčiji prvič vladala skrajna desnica? 31.08.2026 18m
    Vzhodna nemška dežela Saška-Anhalt je teden pred volitvami prizorišče hudega političnega boja. Skrajno desna stranka AfD uživa daleč najvišjo podporo volivcev in bi lahko prvič vladala v deželi z 2,1 milijona prebivalcev, ki so jo zaznamovali gospodarski in družbeni pretresi po ponovni združitvi Nemčije. Številni volivci še vedno menijo, da obljuba o enakem življenjskem standardu ni bila izpolnjena.
  • Boj za plamence v deželi orlov 27.07.2026 15m
    »Albanija ni na prodaj« – je osrednje geslo odločnih Albancev, ki že dva meseca protestirajo ne samo proti naložbi zeta ameriškega predsednika Trumpa v zaščiteno območje ob Jadranskem morju, ampak tudi proti samodrški vladavini socialista Edija Rame, ki je na oblasti že 13 let. »To je drugo ime za korupcijo,« so prepričani protestniki, ki zahtevajo Ramov odstop. Podpirajo jih številni izseljenci, ki trdijo, da se v deželi orlov niti po 30 letih ni veliko spremenilo. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
  • Tatarstan kot novi laboratorij ruske evrazijske politike 20.07.2026 16m
    Tatarstan je ena tistih avtonomnih republik znotraj Rusije, v katerih Moskva rada pokaže, kako naj bi v teoriji delovala njena federacija: več narodov, več religij, močna regionalna identiteta, a brez političnega odmika od središča in želje po osamosvojitvi. V času vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij je ta podoba za Kremelj še pomembnejša, zlasti kot razstavni prostor ruske evrazijske ideje, na katero vse bolj stavi. Po vrhu BRICS-a je v glavnem mestu republike Kazanu potekal še vrh Rusije z državami Združenja jugovzhodne Azije ASEAN. Obrat proti Aziji namreč ni samoumeven in še vedno zahteva iskanje novih poti, dobaviteljev, prilagojenih plačilnih sistemov in pogajanj z državami, ki si zaradi sodelovanja z Rusijo ne želijo nositi bremena sekundarnih sankcij.
  • Furlanija - Julijska krajina: Med krizo in priložnostmi 13.07.2026 14m
    Gospodarstvo v Furlaniji - Julijski krajini po podatkih Banke Italije raste, in to kljub negotovostim, ki vladajo v mednarodnem političnem prostoru. Lani je deželni BDP zrasel za 0,7 odstotka, kar je nad italijanskim povprečjem. A napovedi za tekoče leto so manj obetavne. Posledice varnostne in energetske krize so vse bolj občutne, priznavajo tudi v tržaškem pristanišču, kjer stavijo na razvoj domače infrastrukture. V tokratni oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti bomo gospodarstvo sosednje dežele spoznali skozi oči slovenskih podjetnikov, ki se že 80 let povezujejo v Slovensko deželno gospodarsko združenje.
  • Amerika v preletu 250ih let 06.07.2026 21m
    Za Združenimi državami Amerike ni le praznično obarvani konec tedna, ampak kar zadnjih deset dni. Američani so namreč praznovali 250. obletnico svoje neodvisnosti, torej sprejetja Deklaracije o neodvisnosti 4. julija 1776 v Filadelfiji. Z neodvisnostjo od britanske krone se je rodila država, na katero so se ljudje ozirali v upanju na boljše življenje, in ki se je laskavo poimenovala z metaforami, kot so »bleščeče mesto na hribu«, »svetilnik svobode«, »prva demokracija na svetu«, »voditeljica svobodnega sveta«. A obenem se je ta država skozi vsa ta leta spreminjala in prevzemala nove vloge v mednarodnem političnem življenju. Tudi takšne, zaradi katerih se nekateri na ZDA ozirajo z nasprotovanjem in kritiko, z očitki o nasilju in vmešavanju v zadeve drugih ter izvažanju negativnih pojavov, kot so prekomerno potrošništvo ali nihilizem vrednot in prava, značilen prav za današnji čas.
  • Za mejami čezmejnega prostora med Slovenijo, Italijo in Hrvaško 29.06.2026 17m
    Evropska unija je pred dnevi uveljavila pakt o migracijah in azilu, zakonodajni sveženj, ki med drugim prinaša obvezno pomoč tistim državam, ki so bolj obremenjene z migracijami, uvaja pa tudi nove postopke na mejah. Te so kljub schengenskemu sporazumu, ki že štiri desetletja odpravlja kontrolo na mejah, še vedno marsikje izpostavljene nadzoru, kar močno vpliva tudi na življenje ljudi. Kakšen učinek sprejete reforme je pričakovati v jugozahodnem delu Slovenije oziroma v čezmejnem pasu med Furlanijo–Julijsko krajino, Primorsko ter Istro in Kvarnerjem? Kje se kažejo učinki razpadanja schengenskega sistema zaradi nadzora na notranjih mejah in kako se to pozna v vsakdanjem življenju več tisoč prebivalcev, ki mejo prehajajo zaradi dela, šolanja in prostočasnih dejavnosti? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
  • Slovenščina od jasli do univerze: neizpolnjena želja koroških Slovencev 22.06.2026 19m
    Slovenska manjšina v Avstriji letos obeležuje 50. obletnico zakona o narodnih skupnostih. Prizadeva si za modernizacijo zakona, vendar te kljub številnim obljubam vlade, še ni. Spremembe zakona bi poskrbele za reforme na področju dvojezičnega šolstva in uporabe slovenščine kot uradnega jezika. Premiki pa se vendarle kažejo na področju sodstva. Mineva tudi 71. let od podpisa avstrijske državne pogodbe. Koroški Slovenci si želijo, da bi se lahko otroci slovenščino učili od jasli do univerze. Dober primer dvojezičnega izobraževanja je slovenska gimnazija v Celovcu, vrzeli pa nastajajo predvsem na področju dvojezičnega predšolskega varstva in po dvojezični ljudski šoli.
  • ITER: ustvarjanje Sonca na Zemlji 15.06.2026 18m
    Pogledali smo v zakulisje gradnje največjega eksperimentalnega fuzijskega reaktorja na svetu in enega najzahtevnejših znanstvenih projektov našega časa. ITER naj bi pokazal, da smo sposobni na Zemlji poustvariti zvezde - oziroma procese, ki potekajo v njih in ki bi lahko omogočili stabilen, nizkoogljičen in učinkovit vir energije. Projekt tudi v današnjih izredno zaostrenih mednarodnih razmerah združuje tako rekoč ves svet. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
  • Evropa, obljubljena dežela 08.06.2026 15m
    Sicilija, velika za dve Sloveniji, z več kot dvakrat toliko prebivalci, je bila dolgo slaba vest italijanske države. Prevlada mafijskih organizacij, politična korupcija in gospodarska zaostalost so hromili razvoj in siromašili ljudi. A hkrati se je na otoku, ki je v svoji zgodovini živel pod številnimi zavojevalci, kjer so se stoletja srečevale različne rase in kulture, oblikovala družba sprejemanja, ki je v času, ko migracijska in azilna politika razdvajata države in prebivalce Evropske unije, velika redkost. Drugačnost in različnost nas bogatita, pravijo na Siciliji, iz svoje preteklosti smo se naučili, da je treba znati sprejemati. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
  • Sever portugalske žrtvovan za litij 01.06.2026 17m
    Na severu Portugalske nastaja rudnik litija, ki mu je Evropska komisija podelila status strateškega projekta. Rudnik litija leži na območju, ki je del Unescove kmetijske dediščine in Nature 2000. Na tem ekološko občutljivem območju še kmetujejo na starodaven način, tam živi ogroženi iberijski volk in več kot 200 vrst ptičev. Lokalne skupnosti in posamezniki že osem let bijejo pravni boj proti rudniku litija, ki bi po njihovem mnenju uničil vodne vire in način življenja. Rudnik litija Barroso je test za Meddržavno sodišče v Haagu in druge strateške rudarske projekte na tleh Evropske unije. Bodo energetski in korporativni interesi prevladali nad interesi prebivalcev? Bo območje Barroso zaradi lakote po litiju postalo območje žrtvovanja? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Popular in

The podcast also appears in the podcast charts of these countries.