Reševalna postaja
RTVSLO – Val 202
0
Ko se združita reševalna in radijska, zaživi RešeVALna postaja, podkast, ki ga soustvarjata novinarka Jana Vidic in eden najbolj prepoznavnih in izkušenih reševalcev pri nas, Primož Velikonja. Inštruktor, predavatelj in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju.
Episodes
-
Nekateri moški odlašajo, dokler ni testis velik za pest ali celo »kot lubenica« 10.11.2026 1hBulica na modu, ki jo je odkril slučajno, je bila za glasbenika in vsestranskega avtorja Martina Lundra le uvod v novo življenjsko poglavje. V njem se je soočil tako z lastnim zahtevnim zdravljenjem kot z dejstvom, da so onkološke bolezni prizadele kar nekaj bližnjih: njegovega očeta, nekdanje dekle in kar nekaj prijateljev. Nekatere tudi usodno. O poti do ozdravitve, številnih izgubah, spoznanjih, pa tudi o pomenu preventive, odličnih možnostih za zdravljenje pri nas in nujnem samopregledovanju, in to ne le v »movembru«, mesecu, namenjenemu prav posebni skrbi za zdravje moških, v novi epizodi s strokovnim sovoditeljem Primožem Velikonjo in Jano Vidic.Poglavja:00:00:54 O bulici, slučajno zatipani zaradi zasukane pižame00:08:54 In potem se bolezen ponovi00:16:51 Zdravljenje tako izčrpa, da je hoja v nadstropje kot vzpon na Kredarico00:25:15 Najprej je zbolelo nekdanje dekle, nato jaz, za mano še oče in nato se je usulo…00:35:10 O morebitni neplodnosti, semenski banki in protezi, ki nadomesti testis00:46:30 Izjemen slovenski zdravstveni sistem, preventiva in pomen samopregledovanja00:52:14 Nekaj osebnih vprašanj -
Matjaž Figelj: Recept za udobno umiranje 27.10.2026 1h 2m"Proces umiranja je nepovraten, ko se enkrat začne, nimamo ukrepov, ki bi ga lahko ustavili," pravi zdravnik Matjaž Figelj, specialist interne medicine, subspecialist in magister paliativne medicine. Čeprav več kot 90 odstotkov ljudi v zahodnem svetu umira počasi, od posledic bolezni in starosti, in le desetina nepričakovano, o procesih umiranja vemo nepredstavljivo malo, o tem se ne želimo in se ne znamo pogovarjati. Kljub študiju medicine je bil sprva tudi sam v veliki zadregi, kako se o tem pogovarjati z bolniki in svojci, zdaj govori o tem z veliko empatije in prav z razlago procesa lajša slovo umirajočim in njihovim bližnjim. Kako torej ugašajo telesne funkcije, kako lahko vemo, da umirajočega ne boli, da ga ne zebe, da ne čuti žeje, zakaj lahko infuzija ta proces le poslabša in kaj lahko storimo, da je umiranje kar se da udobno? Poglavja:00:02:18 Kako prepoznamo, da se je proces umiranja nepovratno začel00:11:06 Napačna ravnanja, ki lahko pri umirajočem povzročijo delirij00:20:44 Izbiramo le med trpečim in daljšim ali udobnim in krajšim umiranjem00:29:48 Je bolečino med umiranjem res mogoče ukrotiti00:45:00 Trpljenja ne moremo odpraviti, paziti moramo, da ga ne povzročamo00:55:28 Nekaj osebnih vprašanj -
Opornico v dober milimeter široki žili razširijo z nekajkrat večjim tlakom, kot je v avtomobilski pnevmatiki 13.10.2026 1h 6mKaj se dogaja v srcu in okoli njega, ko človek doživi infarkt, in kaj vse je mogoče storiti, da ga tudi preživi? Kot se pošali interventni kardiolog doc. dr. Luka Lipar, specialist kardiologije in vaskularne medicine, takrat nastopi čas za strokovnjake iz Koronarne enote UKC Ljubljana in za njihova "vodovodarska ali elektičarska" dela. Čeprav je poimenovana šaljivo, je vrhunska pomoč v t. i. kateterskem laboratoriju pogosto odločilna, da nekdo infarkt tudi preživi, in primerjalne študije rezultatov zdravljenj bolnikov z infarktom kažejo, da so ti v UKC Ljubljana primerljivi z rezultati švicarskih bolnišnic in presegajo rezultate zdravljenj v vseh nemških bolnišnicah. Kaj vse počnejo in kaj lahko storimo sami, da zmanjšamo verjetnost srčnega infarkta?Statistično verjetnost je mogoče preveriti tudi s točkovnikom Evropskega združenja za kardiologijo. Poglavja:00:00:42 Katera so v interventni kardiologiji »vodovodarska« in katera »električarska« opravila?00:19:42 Kako »vodovodarji« odmašijo žilo00:27:09 Zakaj se smrtno nevarni zapleti zgodijo prav med postopkom odpiranja žil00:45:13 Je z diagnostičnimi preiskavami infarkt mogoče napovedati00:51:54 Kronični in akutni stres: oba lahko ubijata00:02:30 Ali je infarkt vselej posledica strdka in kako ta nastane?00:14:17 Na katere manj tipične znake infarkta bi morale biti pozorne ženske?00:58:58 Nekaj osebnih vprašanj -
Več kot 200 enot krvi za Siniševo preživetje, ki je medicinski čudež 16.06.2026 1hPrvi hip se je zdelo, da je takrat komaj polnoletni Siniša, ki je bratu in očetu pomagal pri delu na strehi, ob padcu z osmih metrov imel neverjetno srečo. Bil je pri zavesti, lahko se je pogovarjal, le na desni strani prsnega koša je imel manjšo podplutbo. »Nič posebnega ni bilo videti. Če bi bil neizkušen, bi mu le svetoval, naj ga brat pelje k zdravniku … ker pa smo vedeli, da je bil padec silovit in ker mi je občutek govoril, da ni vse v redu, smo uporabili helikopter. Še danes me spreleti srh, ko pomislim na to nesrečo,« je iskren izkušeni reševalec Primož Velikonja. Njegova slutnja se je uresničila, ob prihodu v ljubljanski univerzitetni klinični center se je začel negotov boj za Siniševo življenje, ki je trajal dober mesec in v katerem so ga reševali z več kot 200 enotami podarjene krvi. S tako rekordno visoko količino se je Sinišev primer vpisal tudi v zgodovino krvodajalstva, brez katerega tako uspešnih zgodb ne bi moglo biti. Kljub napredku znanosti smo namreč še zelo daleč od odkritja tekočine, ki bi lahko nadomestila človeško kri. -
Elektrodi v možganih in podkožni stimulator v hipu odpravili leta neobvladljivih in bolečih tikov 02.06.2026 49mŽivljenje mladega multiinstrumentalista Saša Nunarja sta zelo zaznamovala Tourettov sindrom, ki povzroča moteče telesne in glasovne tike, in distoníja, ki je pri njem povzročila tako hudo zakrčenje mišic, da ni mogel več govoriti. Po več kot dveh letih, preživetih v samoosamitvi doma v hudih bolečinah, neobvladljivih zgibkih in glasovnih tikih, so mu v možgane vgradili posebno napravo in z njo skoraj v hipu pozdravili obe bolezni. Kakšno je bilo življenje prej in kako ga je spremenil poseg, imenovan globoka možganska stimulacija? Poglavja:00:06:00 Od nedolžnega poskakovanja po eni nogi do glasnih in bolečih tikov00:12:08 Boleči telesni zgibki lahko celo onemogočajo vožnjo avtomobila00:16:48 Mami, pelji me na evtanazijo, ne morem več00:22:18 In potem še distonija, ko zaradi bolečih krčev govor ni bil več mogoč00:26:37 Dve leti življenja v samoosamitvi iz obupa00:30:12 Odločitev za operacijo in nepopisno olajšanje00:36:44 Kot kiborg z zunanjimi baterijami -
Karcinom lahko razje tkiva tako, da vidimo razgaljene možgane 19.05.2026 1h 12mKdaj kožno znamenje ni le obarvan izrastek, ampak morda znak za najbolj smrtonosno obliko kožnega raka, melanom? Kakšna je abeceda, ki nam pomaga prepoznati nevarne tvorbe in zakaj jih moramo iskati tudi pod nohti, v lasišču in celo v ustih? Katere vrste karcinoma, če jih ne zdravimo, lahko razžrejo tkiva do te mere, da je pri bolniku mogoče videti celo možgane? O Bobu Marleyju, nanodelcih, ki iz tatujev odplavajo v možgane, bezgavkah kot pomembnem lovilcu rakastih celic ter tudi o zelo pretresljivih osebnih trenutkih in spoznanjih je dermatovenerologinja dr. Vesna Tlaker, vodja medicinskega centra Dermatologija.si, govorila s strokovnim sovoditeljem, reševalcem in inštruktorjem Primožem Velikonjo in Jano Vidic.Poglavja:00:01:05 Kako lahko človeku sredi obraza raste rana ali lisa in ne gre k zdravniku?00:09:20 Več kožnih znamenj, večja verjetnost za melanom?00:11:27 Preprosta ABeCeDa, ki rešuje življenja00:19:09 Kako melanom metastazira00:24:34 Zanimiva vloga bezgavk pri obrambi00:31:37 O ozdravljivosti razsejanega melanoma in kaj ima s tem Bob Marley?00:38:11 Smiselnost fotografiranja znamenj in velika uporabnost dermatoskopa00:51:09 Bazalnocelični karcinom lahko razje tkiva tako, da vidimo razgaljene možgane00:54:02 O marketinških prevarah pri zaščitnih majicah, predsodkih o škodljivosti krem za sončenje in nanodelcih v tatujih01:01:07 O strokovnih spoznanjih in osebni tragediji, ki je spremila vse -
Asfalt pri padcu kot radirka briše dele kože in telesa nezaščitenega motorista 05.05.2026 1h 31mKako poteka reševanje najhuje poškodovanih motoristov in motoristk pri nas? Kaj je pomembno že v trenutkih na asfaltu, kako zahteven je boj za življenje v intenzivni enoti bolnišnice in kaj čaka poškodovance med rehabilitacijo? Kaj ob tem doživljajo profesionalci, zakaj je naš zdravstveni sistem pri tem vrhunski in v marsičem boljši in radodarnejši celo od švicarskega? Kako odločilen dejavnik pri teži poškodbe je dobra zaščitna oprema in na kaj bi moral pomisliti vsakdo, preden se odpravi na vožnjo? Svoje izkušnje v epizodi, posneti v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem, z nami delijo: •Marin Kernc, dolgoletni izkušeni motorist reševalec, Reševana postaja UKC LJ, •Sergej Godec, dr. med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ, •Marko Sremec, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, edini slovenski zdravnik s FIM-licenco in član strokovnega sveta AMZS za šport, •Primož Velikonja, strokovni sovoditelj podkasta, izkušen reševalec, tudi na motorju, inštruktor in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju. 00:02:10 O motorističnih nesrečah, ki jih ne bodo pozabiliPoglavja:00:02:10 O motorističnih nesrečah, ki jih ne bodo pozabili00:12:01 Kako poškodovanca premikati in mu varno sneti čelado00:22:50 O lastnikih novega motorja v krizi srednjih let in posebnostih zdravljenja v enoti intenzivne terapije00:33:36 Poškodba glave: kdaj zares vemo, kakšne bodo posledice?00:41:07 Kako se razlikujejo poškodbe s cest od poškodb na tekmovališčih00:46:28 Velika vloga motivacije in pomoči bližnjih pri uspešnosti rehabilitacije00:57:09 Primerjava zdravljenja v Sloveniji in tujini – sploh se ne zavedamo, kaj imamo01:03:17 Kako odločilna je uporaba (dobre) zaščitne opreme v praksi01:13:05 O nezaščitenih rokah, natikačih ter japonkah in napačnih čeladah na napačnih vrstah motorjev01:25:17 Na kaj naj pomisli vsak, preden gre na motor? -
So zapoznele borelioze (močno) spregledana težava ali tržna niša za zaslužek? 21.04.2026 1h 5mVsako leto strokovnjaki odkrijejo kakšno novo podvrsto borelioze in tudi od te je odvisno, kakšne težave bo morda povzročila taka okužba. Tipičen prvi znak je rdeči krog na koži in je v začetku najpreprosteje ozdravljiva. Če pa je takrat ne zdravimo, se lahko širi na živčevje, sklepe, srce ali na kateri drug del telesa, diagnostika in zdravljenje pa lahko postaneta veliko bolj zapletena. Kakšne posledice vse lahko povzročajo bolezni klopov, kako skrito in dolgo lahko potekajo, kako dobro diagnostiko imamo pri nas, ali zdravniki pri težavah, kot so glavoboli, mravljinčenja, utrujenost in fibromialgija, dovoljkrat pomislijo, da gre morda le za zapoznelo boreliozo? Tudi o drugih boleznih, ki jih prenašajo klopi, v RešeValni postaji govorimo z izredno profesorico doktorico Dašo Stupica, specialistko infektologije z Infekcijske klinike v Ljubljani.Poglavja:00:11:34 Kako zanesljiv znak je rdečina na koži in kdaj pride do razsejane oblike borelioze00:17:10 Subjektivni simptomi in pasti dolgotrajnih terapij00:17:10 Posledice zapoznelih borelioz – so pri nas res spregledane ali ali gre pri zdravljenjih v tujini le za komercialno tržno nišo?00:31:24 Lastna boleča izkušnja z nevroboreliozo00:41:02 Klopni meningoencefalitis: tudi pri mladih so možne nepopravljive posledice ali smrt00:57:50 Kaj jo v profesionalnem življenju še zmeraj gane do solz? -
Anafilaktični šok: lahko je usodna zgolj četrtina arašida 07.04.2026 1h 5mCvetoča pomlad je za alergične na pelod in na pike insektov zelo naporen, za nekatere pa tudi nevaren čas. Anafilaktični šok, najbolj intenziven odziv telesa na neko snov, je namreč lahko usoden, reakcija lahko človeka onesposobi v nekaj minutah brez kakršnih koli tipičnih znakov alergij. Kako jo torej prepoznamo in kako ukrepamo, kaj je epipen in zakaj je tako odločilen, zakaj je alergikov vse več in kako smo z napačnimi prehranskimi smernicami za dojenčke kot kaže celo ustvarjali male alergike pojasnjuje specialistka pnevmologije, alergologije in klinične imunologije Nika Lalek iz Univerzitetne klinike Golnik. -
Bolnik včasih sploh ne ve, da ima v glavi deset centimetrov velik tumor 24.03.2026 1h 15m»Še vedno je fantastičen občutek videti delujoče možgane med operacijo,« tudi po nekaj tisoč opravljenih operacijah priznava specialist nevrokirurg, predstojnik oddelka za nevrokirurgijo UKC Maribor doc. dr. Janez Ravnik. »Je pa tudi odgovornost, ko veš, da ima vsak delček možganov svojo funkcijo in da lahko narediš tudi veliko škode.« Kaj za bolnika pomeni le milimetrski zdrs skalpela med operacijo možganov, kako potekajo operacije na možganih, če so ti hudo poškodovani ali prerasli s tumorji? Kako jim pri tem pomaga monitoriranje in kako poteka operacija pacientov, ki so med operiranjem možganov v budnem stanju? Zakaj je smrtnost pri razpokih anevrizem še vedno izjemno visoka, kako kot kirurg in oče treh otrok doživlja zahtevne operacije življenjsko ogroženih otrok, kako mu pri tem pomaga diploma iz psihologije in kakšna spoznanja mu je kljub številnim soočenjem s smrtjo prinesla izkušnja borbe za svoje lastno življenje? Poglavja:00:10:15 Tri vrste možganskih krvavitev in njihove (usodne) posledice00:21:40 Zmote o plastičnosti otroških možganov00:23:45 Še tako nedolžen udarec v glavo je lahko usoden00:26:28 Nevarnosti preventivne antikoagulantne terapije, tudi aspirina00:28:50 Kako vemo, da nam v glavi raste tumor00:38:05 Monitoriranje med operacijo in kraniotomija v budnem stanju00:50:55 Razpok anevrizme: visoka smrtnost in nesmiselnost presejalnega programa00:58:41 Največji občutek nemoči in posebnosti operiranja otrok01:04:42 Soočenje z lastno smrtnostjo: izkušnja, ki je spremenila pogled na bolnike -
Ko je rešilec mamo pripeljal domov, ji domači niso odprli vrat 27.01.2026 1h 6m»Vsak dan, tudi danes, bomo najverjetneje operirali tri zlomljene kolke, vsako leto samo na našem oddelku več kot tisoč. In tu ne gre le za tisoč bolnikov, življenje se popolnoma spremeni tudi njihovim družinam. Približno tretjina bo umrla v prvem letu po takem zlomu, približno polovica ne bo mogla več živeti brez pomoči drugih,« opozarja kirurg Aleš Fischinger, specialist travmatologije s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, kjer letno operirajo vsaj tisoč bolnikov s tovrstnim zlomom. In številka bo le še rastla. Na epidemijo starejših, ki po takem padcu pogosto ne morejo več živeti sami, nismo pripravljeni ne v zdravstvu ne v drugih vrstah oskrbe, prav tako je zahtevno za bolnika skrbeti doma. In zgodi se tudi, da svojci tega ne le ne zmorejo, pač pa tudi ne želijo. Zakaj je okrevanje po zlomu kolka za starejše tako zahtevno, kaj je najodločilneje, kako je take padce mogoče preprečiti, pa tudi o vplivu, ki ga ima na okrevanje pomanjkanje kadra, in o nasilju, ki vse večkrat izbruhne, a zdravstveni delavci s tem problemom ostanejo sami.Poglavja:00:07:04 Zakaj je zlom kolka za starejše telo veliko usodnejši kot za mlado?00:13:39 Pomen mišične mase in vpliv zdravil za hujšanje na njeno zmanjšanje00:22:44 Med preventivo tudi posebne zaščitne hlače za kolke, odstranitev preprog, lučke s senzorjem …00:29:24 Delirij, manj znan, a težek zaplet po operaciji00:40:04 Pomanjkanje medicinskih sester in nepripravljen zdravstveni sistem sta smrtonosna napaka00:46:32 Porast nasilja v zdravstvu, osebne izkušnje Primoža Velikonje in zakaj napad na reševalca ni kaznovan kot je napad na policista?00:58:09 O nepozabnih primerih, 107 let stari uspešno operirani pacientki in lekciji o ponižnosti -
Podhladitve: dveletnik brez posledic preživel telesno temperaturo pod 12 stopinj, zdravnica 40 minut srčnega zastoja pod ledom 13.01.2026 57mPodhladitev je zlahka tudi usodno stanje, a vsaj pri nas jo zdravniki pogosteje zdravijo v toplejših mesecih kot v času mrzle zime, pogosteje pri veseljaški mladini kot pri obiskovalcih gora, pri novorojenčku pa tudi pri sobni temperaturi lahko nastopi že v četrt ure.V literaturi so opisani primeri ekstremnega preživetja kot je dveletni malček, ki je preživel padec telesne temperature na manj kot 12 stopinj Celzija, ali zdravnica, ki je bila pod ledom brez kisika več kot 40 minut, oba sta podhladitev preživela brez posledic. Kako je to mogoče, kako človeško telo "izklaplja" organe ob padanju telesne temperature, zakaj ženske pogosteje preživijo ekstremne podhladitve, zakaj alkohol ne pomaga pri ogrevanju in zakaj je zelo pomembno, kako podhlajenega človeka premikamo? Gost RešeValne postaje je Peter Najdenov, pediater, vodja pediatrije v Jeseniški bolnišnici, gorski reševalec, tudi jamar, član ekipe Helikopterske nujne medicinske pomoči in mednarodno uveljavljeni predavatelj.Poglavja:00:03:58 Kaj se dogaja v telesu med podhladitvijo?00:13:09 Kako hitro gre lahko kaj narobe?00:15:49 Kaj padec vsake stopinje pomeni za telo?00:18:15 Zakaj imajo ženske višje preživetje pri ekstremnih podhladitvah?00:30:49 Novorojenček se lahko resno podhladi že med fotografiranjem00:40:27 Nekaj primerov ekstremnega preživetja00:44:08 Načrtne podhladitve s plavanjem v ledeni vodi00:49:50 Primer, ki ga bo do konca življenja nosil s seboj -
Pogovarjaš se z mladim fantom in veš, da bo čez dve uri mrtev 30.12.2025 1h 16mOb koncu leta tudi na Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ prihajajo zahvale pacientov, ki so se prav tu rodili na novo. Sergej Godec, dr med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, je eden od zdravnikov s tega oddelka, ki z neštetimi vsakodnevnimi odločitvami in s pomočjo vrhunske ekipe in medicine pripomore k skoraj čudežnim preživetjem. A je poseben tudi po tem, da v prostem času dežura na terenu, pozna posebnosti dela s poškodovanci v obcestnih jarkih, sredi dežja globoko v gozdu ali na spolzkem asfaltu. Ve, kaj pomeni biti ob pacientu prvi, a pozna tudi težo tega, da je ob njem zadnji. In strokovni sovoditelj Primož Velikonja priznava, da če bi se že moralo zgoditi, bi si želel, da bi ob morebitni urgentni situaciji zanj poskrbel prav Sergej Godec. S kakšnimi primeri vse se srečujejo, zakaj so poškodbe z električnimi skiroji tako hude, da tudi izkušeni zdravniki ne vedo, kje na razbitem obrazu naj bi bila usta in kje nos, zakaj je komunikacija z bližnjimi včasih zahtevnejša kot marsikateri postopki zdravljenja, kaj naredijo, ko so vse možnosti izčrpane in kdaj mora nad možnostmi medicine prevladati povsem človeško spoznanje, da je zdravljenje nesmiselno nadaljevati?Poglavja:00:01:45 Zgodbe pacientov, hvaležnih za novo rojstvo00:05:15 Nemški turist oslepel, a se vrnil s poslovno idejo00:14:41 Zakaj so poškodbe pri uporabi električnega skiroja tako zelo težke00:19:44 Vloga maksilofacialnih kirurgov pri filigranski rekonstrukciji obraza00:24:39 Politravme – največji izziv00:31:42 Zakaj je pri mladih zdravljenje včasih manj predvidljivo?00:36:36 Ni vprašanje le, kaj medicina zmore, ampak kdaj se ustaviti, ker nima smisla00:39:51 Zakaj je delo s svojci včasih težje od samega zdravljenja00:50:45 Delo urgentnika na terenu v primerjavi z delom intenzivista na intenzivi : ta je lahko pameten01:09:54 Pogovarjaš se z mladim fantom in veš, da bo čez dve uri mrtev -
Si predstavljate, kaj pomeni hkrati izgubiti roke, noge, vid in sluh? 09.12.2025 1h 6mPred visoko sezono sicer dovoljene uporabe pirotehnike nikakor ne grozimo, pač pa le ponujamo vpogled v to kakšne so posledice, če gre kaj narobe. Kako se zdravniki sploh lotijo reševanja popolnoma razcefranih okončin, od kod jemljejo dele žil, mišic in kože, zakaj teh delov ali pač kar celih rok in nog ni mogoče presaditi iz drugega človeka, zakaj bi bilo darovanje kože iz drugega človeka najtežja oblika presaditve človeškega organa, za koliko časa lahko ostanke roke začasno prišijejo na kak drug del telesa, kdaj palec iz noge prišijejo na mesto palca na roki, kako je šivati žilice, debele desetinko milimetra, pa tudi o opeklinah, vlogi starih dobrih medicinskih pijavk, ki v vedru čakajo, da smejo pripomoči k uspešnim operacijam, bo v tej epizodi RešeValne postaje precej plastično Darijo Pogorelec, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije z Oddelka za plastično rekonstruktivno kirurgijo in opekline ljubljanskega UKC. -
Fantek me je pogledal v oči in rekel: "Jaz bom pa umrl, a ne?" 25.11.2025 53m"Moraš se sprijazniti, da okužba otroka lahko tudi ubije," kljub izjemnemu razvoju pri zdravljenju okužb priznava pediatrinja dr. Tina Plankar Srovin s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. In včasih se to zgodi v le nekaj urah. Še vedno se ji vsi alarmi prižgejo takrat, ko znaki kažejo, da bi šlo lahko za meningokokno sepso, ki je za otroke vsemu zdravljenju navkljub lahko tudi usodna. In za uspešno zdravljenje okužb so antibiotiki še zmeraj neprekosljivo zdravilo. Prav čudežno, trdi sogovornica, a pa je zaradi malomarne rabe in zlorab vse manj učinkovito. Zakaj zloraba antibiotikov drugod po svetu vpliva na uspešnost zdravljenja z njimi tudi pri nas ? Ali zdravljenje z antibiotiki v otroštvu res vpliva na razvoj diabetesa, alergij, raka in celo debelosti v odraslosti? Zakaj ne velja več, da je treba vse predpisane škatlice teh zdravil jemati do konca? Koliko razvoj novih zdravil kroji finančni interes farmacevtske industrije in ali smo pripravljeni na čas, ko antibiotiki ne bodo več učinkovali? Svoje izkušnje bo dodal tudi strokovni sovoditelj, reševalec, inštruktor in vodja SUC Kočevje Primož Velikonja. Sogovornica: Dr. Tina Plankar Srovin, pediatrinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Poglavja:00:01:11 Ko gre za sum na meningokokno sepso pri otroku, infektologom kar zaledeni kri00:08:57 Dolgoročne posledice jemanja antibiotikov v otroštvu tudi rak, diabetes, debelost in celo kognitivne spremembe00:13:04 Napačna raba antibiotikov v drugih državah vpliva na zdravljenje bolnikov pri nas, primer iz Srbije00:20:32 Ali antibiotiki res bolje pomagajo tistim, ki jih zelo redko jemljejo00:23:23 O fantku, ki je zaradi antibiotikov v hrani razvil hudo alergijsko reakcijo00:36:03 O sepsi, ki je smrtonosna tretjino odraslih obolelih00:40:36 Kam gre razvoj novih zdravil in kako ga kroji finančni interes farmacevtske industrije?00:46:08 Fantek me je pogledal v oči in rekel: "Jaz bom pa umrl, a ne?" -
Moški nimajo pojma o svojih spolnih organih 10.11.2025 58mTumor moda, ki ni pravočasno odstranjen, lahko preseže velikost povprečne otroške glave in celo prežre kožo modnika, opozarja dr. Sebastian Jeršinovič iz Centra sodobne urologije. In opozarjanje na urološke rake pri moških, ki jim je namenjen movember, je še kako smiselno, saj moški zelo malo vedo o svojih genitalijah, trdi zdravnik, ki se ukvarja tudi z zdravljenjem nerakavih sprememb v urološkem traktu.Pojasnjuje, kako lahko problem povečane prostate rešijo s tem, da jo »skuhajo«, kaj zares razkrije meritev markerja PSA, zakaj je raka prostate včasih bolje zdraviti šele leta po postavitvi diagnoze, kakšno spremembo v zdravljenje erektilne disfunkcije je vnesla viagra, zakaj je mešanje popularnih drog in viagre lahko tudi usodno za penis in v kakšne ekstreme gre lahko iskanje spolne zadovoljitve s pripomočki, celo z drevesno vejo? Foto: Robert SeljakPoglavja:00:05:15 Tumor, velik kot otroška glava00:09:50 Nevarna nespuščena moda, koristne redne ejakulacije00:17:34 Zanesljivost markerja PSA in smiselnost operacije šele nekaj let po diagnozi00:27:34 Izjemen razvoj tehnik zdravljenja, tudi »kuhanje« prostate s paro00:39:41 Vpliv pornografije na erektilno disfunkcijo00:42:35 Pacient s trajno uničeno sposobnostjo erekcije zaradi hkratnega jemanja viagre in drog00:50:08 Zasuk moda, zlom penisa, nekajurna erekcija in druga urgentna stanja -
Za zdravljenje starostnika bi prodali vse imetje, za otroka pa … 28.10.2025 1h 1mDeklica, ki pri šestih letih zaradi podhranjenosti ni več znala hoditi, dvanajstletnik, ki je nekaj dni v tednu v bolnišnici skrbel za umirajočo mamo, nekaj dni pa doma za preživetje mlajših sorojencev, nedonošenček, ki je preživel le zato, ker so mu iz stiropora in lepilnega traku ustvarili improviziran inkubator, pa porod nosečnice, ki se ji je nenadoma ustavilo srce …Vse to so podobe in zgodbe, ki so zaznamovale zdravniško pot Katarine Vincek, sicer pediatrinje s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Že od študentskih let je bila članica odprav medicinske pomoči v Indiji, Zambiji, Keniji in na Madagaskarju, večmesečne misije pa je v organizaciji Zdravnikov brez meja opravila še v Južnem Sudanu in Iraku. O zdravljenju bolezni in poškodb v razmerah, v katerih se ob pomanjkanju zdravil in pripomočkov lahko zanese le na svoje znanje in sta s kolegom edina zdravnika na območju, velikem kot pol Slovenije, v katerih napotnice piše vaški vrač in v katerih je pomen zdravljenja starejših neprimerno bolj cenjen kot zdravljenje otrok, se je pogovarjala s strokovnim sovoditeljem, izkušenim reševalcem in inštruktorjem Primožem Velikonjo in Jano Vidic.Poglavja:00:03:04 Kako se spopasti z visoko smrtnostjo00:14:08 Porodna zgodba00:16:44 O sestavljanju inkubatorja iz stiropora in lepilnega traku00:00:01 Zakaj sploh na medicinske odprave00:19:43 Napotnice pogosto piše vrač00:24:05 Zakaj je tako pomembno uporabljati "prava očala"00:27:36 Starostnik je več kot zlato, otrok pa …00:37:48 Dvanajstletnikova hkratna skrb za umirajočo mamo in za preživetje mlajših sorojencev00:44:12 Kakšno psihološko pomoč dobijo Zdravniki brez meja00:51:48 Ko do avtomobila stopi zadrogiran in oborožen otrok00:55:33 Nepozabni mali bolnik, ki ji je podaril že obliznjene bombone -
Sredi noči sem poklical ženo in rekel: Samo objemi otroke 14.10.2025 59m»Številni pacienti bi dali vse bogastvo samo za še eno minuto z družino,« je eno od spoznanj o krhkosti življenja Martina Kernca, dolgoletnega reševalca Reševalne postaje Ljubljana in enega prvih reševalcev na motorju pri nas. V 25 letih dela je več kot 25.000-krat odhitel na pomoč drugim, videl nepredstavljive stiske in nesreče, a tudi veliko solz sreče in olajšanja.Pomagal je v okoliščinah, v katerih je bilo resno ogroženo njegovo življenje in zaradi vsega postal nedvomno drugačen človek, ki veliko bolj ceni vse, kar ima, tudi najbolj banalne in samoumevne malenkosti. S strokovnim voditeljem Primožem Velikonjo, njegovim nekdanjim sodelavcem, sta razkrivala, kako reševanje poteka, kako obračunajo s svojimi napakami, kako se spoprijemajo z neuspešnimi oživljanji, še posebej otrok, pa tudi kateri prizori, vonji in zgodbe ga bodo spremljali vse življenje.Poglavja:00:08:28 Reševalec motorist mora ukrepati povsem sam00:18:15 Ko je pri oživljanju pričo bolj skrbela zobna proteza kot življenje00:23:00 Ko bi svojci dali premoženje za dveminutni tečaj oživljanja00:27:33 Motoristi so za številne nesreče krivi sami00:42:22 Ko malčka usodno poškoduje zračna blazina00:49:57 Nesreča s kombajnom in čustveno srečanje 10 let po njej -
Damjan Grenc: Stari in pogumni gobarji ne obstajajo 30.09.2025 1h 14mSredi odlične gobarske sezone oddajo namenjamo zastrupitvam vseh vrst, s katerimi se strokovno ukvarja zdravnik Damjan Grenc, vodja Oddelka za klinično toksikologijo in farmakologijo na UKC Ljubljana. Tam rešujejo življenja preveč pogumnih gobarjev, ljubiteljev čemaža, uživalcev vse bolj pestre in razširjene palete sinteznih in klasičnih drog, pomagajo pri kačjih ugrizih in pri zastrupitvah z različnimi plini, ki so pogosto usodne. Nanizali smo številne izkušnje in primere, a tudi spoznanja in zgodbe, ki jih bo Damjan Grenc pomnil za zmeraj.Poglavja:00:10:00 Kako vemo, kaj je vzrok zastrupitve?00:15:40 Zgodba o deklici, zastrupljeni z metadonom00:27:30 Fentanil ali kaj se je zgodilo v ZDA?00:47:35 Kaj pa alkohol?00:53:20 Zakaj so tako zelo nevarne tudi zastrupitve s plini? -
Na podstrešju: Prizemljit se je treba 27.01.2022 15mKako v domačem okolju prepoznati težave otrok, ki so posledica stresa, kako ukrepati, da ne obremenijo njihovega duševnega zdravja in kako opremiti otroka, da bo stresne dogodke prepoznal in se znal odzvati nanje? V drugem delu nove serije Na podstrešju se pogovorjamo s psihiatrinjo Mojco Zvezdano Dernovšek. Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek: Tudi otroci in mladostniki so izgoreli. Zaradi preveč dobrega, ne zaradi preveč slabega.Kako v domačem okolju prepoznati otrokove težave, ki so posledica stresa, kako ukrepati, da ne obremenijo njihovega duševnega zdravja, in kako opremiti otroka, da bo prepoznal stresne dogodke in se znal odzvati nanje? Telo je treba znati poslušati in brati, kaj sporoča, pove psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek. "Pri otrocih in mladostnikih se bo stres v večini primerov kazal s telesom; ponavljanje nekih določenih simptomov, ki jih ne najdemo v bolezni. To nam da misliti, da je v igri nekaj drugega. Hkrati je naloga odraslih, da otroka učimo. Ne le lepih manir in pridnosti, ampak tudi zdravega odnosa do sebe." Buren stresni odziv je neškodljiv in popolnoma normalen, lahko je neprijeten, a nam ne bo škodil. "Problem pa je droben, vsakodnevni stres, ki nas po malem najeda in se ga niti ne zavedamo. Velik stresni odziv ima v sebi gumb za izklop, ko se izčrpamo, se tako tudi resetiramo. Pri drobnem stresu, ki se nalaga, ni gumba za resetiranje, to moramo storiti načrtno, tako da se spravimo v prijeten stres." Otroci se odzivov na okolico šele učijo in njihova koža še ni utrjena tako kot podplat. Problem se lahko pojavi, ko nekdo odrašča v mehkem okolju. Ta človek si ne bo nabral izkušenj in koža se mu ne bo utrdila. Kdaj prepoznati, da si je otrok preveč naložil? "Če ga neka dejavnost neha veseliti in mu postane breme, je to že znak za alarm. Drugo je, da ima prost vikend in se ne spočije. Ne glede na to, da se je čez vikend ukvarjal s finimi stvarmi, ki ga veselijo, ugotovi, da je v ponedeljek njegova baterija le nekje na tri četrt." Kadar se telo ne zna odzvati spontano, mu pomagamo, pove dr. Mojca Zvezdana Dernovšek. Lahko se odpravimo na sprehod, si privoščimo masažo, stres odženemo z boksom, pomivamo posodo. Sproščanja se je treba naučiti. "Za preganjanje depresije in tesnobe je treba narediti nekje 12.000 korakov. A to je treba početi stalno." Na telefon si lahko nastavimo opomnike, da se vsako uro pretegnemo, zazehamo, se malo stresemo. Kakšne pa so hitre sprostitvene tehnike? Zakaj in kdaj naj dihamo? Zakaj nam bo to pomagalo? "Temu rečejo prizemljitev, enostavno, da se postaviš, da si tukaj in zdaj. To je treba početi tri mesece, ne le dvakrat. Tako bomo zmanjšali podpražni stres in bomo učinkoviti. Tako lahko zvozimo dan, tudi ko je zelo napet."
Popular in
The podcast also appears in the podcast charts of these countries.