Zelena luč

Episodes

• 
  Kako omogočiti polnjenje električnih avtomobilov tudi v blokovskih naseljih 09.11.2026 30m

  V Sloveniji približno vsak tretji prebivalec živi v bloku oziroma večstanovanjski hiši, v mestih je ta delež še občutno višji. Parkirnih mest v večini starejših blokovskih naselij primanjkuje, mirujoči promet je problem v večini mestnih občin. Zdaj pa so blokovska naselja postavljena še pred nov izziv: kako zagotoviti dovolj električnih polnilnic za vse višji delež električnih avtomobilov? Največje ovire predstavljajo ponekod neurejeno lastništvo parkirišč, odsotnost potrebne infrastrukture in tudi nestrinjanje prebivalcev. Kako torej občine iščejo pot do zagotavljanja potrebne infrastrukture? Preverjamo v Kopru, Mariboru in Kranju.Gosti: prebivalci, upravniki blokov in občinski uradniki v Mariboru, Kopru in Kranju Zapiski:  Kako so v Oslu vsem prebivalcem zagotovili električno mobilnost - reportaža Za vprašanja in pripombe: jan.grilc@rtvslo.si V četrtek v Vročem mikrofonu ob 12.00 na Valu 202 z dvema strokovnjakoma pregledamo še splošno stanje v Sloveniji in pravne podlage za to, da bi si lahko prebivalci blokov postavili polnilnice sami.   
• 
  Potencial dvosmernega polnjenja električnih avtomobilov (V2G) 02.11.2026 21m

  Pri elektrifikaciji prometa bodo pomembno vlogo igrale tudi inovacije na področju polnilne infrastrukture. Ena od njih je tehnologija V2G (Vehicle-to-Grid), ki omogoča dvosmerno polnjenje električnih vozil. To pomeni, da avtomobili elektrike iz omrežja ne le črpajo, temveč jo lahko vanj tudi vračajo. Njihove baterije tako postanejo nekakšne mobilne hranilnice energije, ki bi lahko pomagale uravnavati obremenitve elektroenergetskega sistema in generatorji v ekstremnih razmerah. Kako tehnologija deluje v praksi? Katere ovire preprečujejo njeno širšo uveljavitev in v katerih državah bi lahko najprej zaživela v večjem obsegu?Sogovorniki: Igor Podbelšek, Elektroinštitut Milan Vidmar Janez Humar, Eles Morten Wiese, norveški pionir e-mobilnosti Priporočamo: Zelena luč: E-mobilnost v Oslu Reportaža: Norveški paradoks med nafto in ekologijo
• 
  Semafor brez for za normalen prehod ceste 26.10.2026 22m

  V Sloveniji je kar nekaj krajev, kjer pešci nimajo avtomatične pravice prehoda ceste. Semafor za zeleno luč za pešce zahteva pritisk tipke in če pešec tega ne ve, bo moral dolgo čakati, da bi lahko varno prečkal cestišče. Mnogi se zato odločijo za skok na cesto ob rdeči luči, kar seveda tako za voznike kot za pešce predstavlja veliko nevarnost. Zakaj se torej zelena luč za pešce ne bi prižgala samodejno? Nam semaforji s svojimi forami dejansko poslabšujejo cestno varnost? Akcija Semafor brez for naslavlja prav ta vprašanja, vse udeležence v prometu vabi k sporočanju podatkov o nevarnih križiščih in priporoča semaforske ureditve, ki bi nam vsem zagotovile večjo varnost. Gostja: Špela Berlot Veselko, strokovna sodelavka Zelene luči in koordinatorka Koalicije za trajnostno prometno politiko Zapiski: Semafor brez for - zemljevid za popisovanje nevarnih križišč Za komentarje in ideje: jan.grilc@rtvslo.si
• 
  Kako nam sateliti lahko pomagajo pri upravljanju mest 19.10.2026 13m

  Pogled z razdalje nam včasih razkrije širšo sliko, v kateri se lahko skrivajo rešitve za mnoge probleme mest in naselij. Na prvi pogled bi morda rekli, da sateliti z upravljanjem mest nimajo kaj dosti skupnega. A se to spreminja - sateliti nam lahko zagotovijo podatke o površju, s katerimi lahko bolje razumemo vročinske otoke v mestih, stanje zelenic in rastlin, prometne tokove in varnost infrastrukture. Bistveno pa je, da vse te podatke znamo uporabiti za boljše načrtovanje ukrepov v mestu in naseljih. V Zeleni luči spoznamo projekt, s katerim na Dunaju želijo razviti učinkovit pristop za uporabo satelitskih podatkov o površju Zemlje pri načrtovanju sajenja dreves, spremljanju pogrezanja tal in zagotavljanju hladnih prostorov za meščane v času vročinskih valov. Gostja: Diana Silvestru, Urban Innovation Vienna Zapiski: Projekt ADUCAT ESA o rabi satelitskih podatkov v mestih Nova aplikacija Kajros - vozni red in zamude vlakov in avtobusov v živo Za ideje in komentarje: jan.grilc@rtvslo.si
• 
  Vse več zaslonov v avtomobilu, vse manj pozornosti na cesti 12.10.2026 17m

  Vse več funkcij v sodobnih avtomobilih upravljamo prek zaslonov na dotik, pozornost med vožnjo pa nam odvzame kup stvari, ki jih lahko med vožnjo počnemo. Pogovori, prehranjevanje, uporaba mobilnega telefona ali zgolj misli, ki odtavajo drugam. Že nekaj sekund nepozornosti pa je lahko dovolj, da voznik spregleda prometni znak, pešca ali kolesarja. Posledice so lahko še posebej hude za tiste, ki jih v prometu ne ščiti avtomobilska karoserija. V Zeleni luči preverjamo, kako velik problem so motilci pozornosti na slovenskih cestah in ali avtomobili z vse več zasloni postajajo tudi vse bolj moteči za voznike? Preverjamo tudi, kako deluje španski sistem kamer, ki zaznavajo uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, ter kako bi lahko s tehnologijo, ustreznejšo prometno infrastrukturo in drugačnim načrtovanjem avtomobilske notranjosti zmanjšali tveganja za vse udeležence v prometu.Sogovorniki: dr. Saša Kuhar, vodja Sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo v cestnem prometu na Javni agenciji RS za varnost prometa Jenny Carson, Evropski svet za varnost prometa (ETSC) David Fernández Sifres, Nacionalni center za avtomatizirano obravnavo prometnih prekrškov, Španija Zapiski: Raziskava AVP Intervju z urbanistom Miho Zanoškarjem o skandinavskem pristopu k prostorskemu načrtovanju, razmerah v gradbeništvu in prometu Rezultati posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija Za ideje in komentarje: jan.grilc@rtvslo.si
• 
  Inovativen estonski informacijski sistem za gibalno ovirane osebe 05.10.2026 16m

  V Zeleni luči smo se že večkrat pogovarjali z gibalno oviranimi osebami, ki so nam opisale, s kakšnimi izzivi se soočajo na vsakdanjih poteh. Zato tokrat predstavimo uspešen sistem, ki so ga razvili v estonskem Talinu in ljudem z gibalnimi oviranostmi pomaga pri premikanju po kraju. Na enem mestu so zbrali vse informacije o prometnih postajališčih, javnih zgradbah in drugih prostorih, ki so pomembne za invalide. Opremili so jih s fotografijami in natančnimi opisi dostopa, da lahko vsi že vnaprej ugotovijo, če lahko dostopajo do nekega kraja ali stavbe. Pogovorimo se z enim izmed avtorjev tega naprednega sistema, ki bi bil lahko zelo uporaben tudi v slovenskih krajih.Gost: Jako Stein, Oddelek za socialno varstvo mesta Talin Zapiski: Povezava do sistema, ki so ga razvili v Talinu Primer opisa dostopa do neke stavbe Akcija Aktivno v šolo Vzpostavitev sistema bicikEL Gapminder - zanesljivi in osupljivi podatki o človeški družbi in svetu Za komentarje in ideje: jan.grilc@rtvslo.si
• 
  200 kilometrov novih kolesarskih povezav, a navade ostajajo enake 28.09.2026 20m

  Slovenci radi kolesarimo, a predvsem takrat, ko je kolesarjenje šport ali rekreacija. Ko se odpravljamo v službo, šolo ali po opravkih, še vedno pogosto izberemo avtomobil. Kljub vlaganjem v kolesarsko infrastrukturo se delež vsakodnevnih poti, opravljenih s kolesom, bistveno ne povečuje. Kaj nam torej manjka, da bi kolo postalo resna alternativa avtomobilu? V Zeleni luči pogled usmerjamo tudi proti Nizozemski, ki svoje kolesarske kulture ni zgradila čez noč, temveč z desetletji spreminjanja mest in prometne politike. Kaj se lahko od nje naučimo, česa ne moremo preprosto prekopirati in zakaj bi lahko bile naslednji pomemben korak pri nas hitre kolesarske povezave med mesti in njihovim zaledjem?Gosti: prof. dr. Lucas Harms, Univerza uporabnih znanosti Utrecht Giovanni Mandelli, svetovalno podjetje Decisio Gregor Steklačič, Sektor za konkurenčno mobilnost na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Zapiski: Reportaža: Kolesarsko omrežje na Danskem Intervju: Chris Bruntlett, kanadski mislec sodobne mobilnosti Raziskava: Kako (ne)varne so kolesarske steze v slovenskih mestih Za ideje in komentarje: jan.grilc@rtvslo.si
• 
  Evropski teden mobilnosti: Kako in kam se premikamo? 21.09.2026 26m

  V Zeleni luči se pred Dnevom brez avtomobila sprašujemo, kam nas vodi slovenski promet in kako bi lahko spremenili naša naselja, da bi živeli bolj zdravo in manj obremenjevali okolje. Imajo res vsi enake možnosti za premikanje? Kakšne mobilnostne rešitve bi zmanjšale našo odvisnost od avtomobilov? Kako bi lahko potovali hitreje, ceneje in bolj udobno? V času Evropskega tedna mobilnosti lahko mnoge ideje najdete v podkastu Zelena luč. Pogovorimo se z organizatorkami aktivnosti na državni, regionalni in lokalni ravni. Gostje: Pia Primec, nacionalna koordinatorka Evropskega tedna mobilnosti Natalija Vrhunc, Regijski center mobilnosti Zeleni Kras Nina Brdar Plesnik, lokalna koordinatorka ETM v občini Solčava Vita Kontić Bezjak, vodja Odseka za trajnostno mobilnost pri Mestni občini Ljubljana Zapiski:  Aktivnosti v času Evropskega tedna mobilnosti ETM v občini Solčava ETM v Ljubljani Aktivnosti Regijskega centra mobilnosti Zeleni kras Debate z Bergantom: Nevarnost na dveh kolesih Reportaža: Ko avto vozi sam Za ideje in komentarje: jan.grilc@rtvslo.si
• 
  Tramvaj, avtobus ali baterijski tramvaj, ki je v resnici avtobus? 14.09.2026 24m

  Zelena luč bo tokrat osvetlila temo, ki je ob začetku poletja vzbudila kar nekaj začudenja in poskrbela za zmedo. Ljubljanske mestne oblasti razgrnile načrt z imenom Ljubljana - Supermesto 2045. V njem je opredeljen razvoj mnogih področij zelenega prehoda in urejanja javnih površin, glede mobilnosti pa izstopa napoved tako imenovanega “BRT” - ta kratica naj bi pomenila “baterijski tramvaj”. A ta kratica se v tujini že uporablja za sisteme hitrih avtobusnih linij s prilagojeno cestno infrastrukturo. Torej, se v Ljubljani napoveduje tramvaj ali le malo drugačni avtobusi? V drugem delu oddaje pa se pogovorimo še z dvema izmed avtorjev nove peticije za ponovno uvedbo tramvaja v Ljubljani.Gosti: dr. Marko Kovač, Center za energijsko učinkovitost, IJS Martin Kovač in Samo Šmajgl, Iniciativa Ljubljana za tramvaj Zapiski: Vizija Supermesto 2045 Peticija Ljubljana za tramvaj Odprto pismo Koalicije za trajnostno prometno politiko glede BRT Blog Marka Kovača o prometnem razvoju Ljubljane Za pripombe in komentarje: jan.grilc@rtvslo.si
• 
  Kolesarska pot Trans Dinarica in priložnosti v kolesarskem turizmu 07.09.2026 28m

  Si predstavljate kolesarsko pot, ki vodi skozi osem držav, razdeljena je na 90 etap in dolga kar 5500 kilometrov? Slovenska ekipa, ki je zasnovala Trans Dinarico, si jo je ne le zamislila, ampak tudi uresničila. Pot zdaj privablja na tisoče kolesarjev, hkrati pa pomeni tudi odlično priložnost za razvoj kolesarskega turizma v krajih, skozi katere vodi. Spoznali bomo te priložnosti med vožnjo po etapi Trans Dinarice od Postojne do Ilirske Bistrice, razmislimo pa tudi o tem, kaj mora nek kraj ponuditi kolesarjem, da postane zanimiva destinacija. Zelena luč se torej ob začetku sezone odpravlja na terensko ekskurzijo!Gosti: Matevž Hribar, del ekipe snovalcev in realizatorjev projekta Trans Dinarica Matija Klanjšček, GoodPlace, kartograf projekta Trans Dinarica Boštjan Primc, vodja oddelka za razvojne projekte na občini Ilirska Bistrica Robi Jenko, kolesarski trener in organizator kolesarskih prireditev Alen Rojc, kolesarjem prijazna namestitev Franz Apartment Zapiski:  Trans Dinarica - uradna spletna stran Facebook skupina popotnikov po Trans Dinarici Reportaža v New York Timesu Zasnova kolesarskih poti v okolici Ilirske Bistrice Za komentarje in priporočila: jan.grilc@rtvslo.si
• 
  Razbijamo mite: Koliko lahko kolesarjenje zmanjša ogljični odtis prometa 31.08.2026 13m

  V poletni izdaji Zelene luči se oziramo proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. Tokrat podrobneje pogledamo mit, ki se nanaša na vsakodnevno kolesarjenje v službo in šolo ter na zmanjševanje ogljičnega odtisa prometa. Mit se glasi takole: “Vsakodnevno kolesarjenje ne more resno spremeniti ogljičnega odtisa prometnega sektorja. Trajnostne cilje zmanjševanja izpustov lahko dosežemo le z elektrifikacijo avtomobilov.” Ali to drži? Kako močno lahko kolesarjenje pripomore k zmanjšanju izpustov?Gostja: Barbara Simonič, Inštitut za podnebne rešitve Zapiski:  Reportaža v Zeleni luči o kolesarskem omrežju v Kobenhavnu Izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji Podatki o poteh in potniških kilometrih v Sloveniji Mednarodna raziskava o povezavi aktivne mobilnosti in količine izpustov Knjižnica koles - brezplačna izposoja koles Za predloge in komentarje: jan.grilc@rtvslo.si
• 
  Razbijamo mite: Pri začasnih prostorskih ureditvah morajo sodelovati tudi prebivalci 24.08.2026 12m

  V poletni izdaji Zelene luči se oziramo proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. Tokrat razdelamo mit, ki se nanaša na tako imenovani taktični urbanizem, torej začasne preureditve javnih prostorov in spreminjanje prometnih pravil. Mit se glasi takole: “Začasne prostorske ureditve prinašajo samo zmedo in višje stroške, saj je pozneje prostor treba še enkrat (trajno) urediti. Za to morajo poskrbeti strokovnjaki in odločevalci, običajni ljudje nimamo znanja o načrtovanju in urejanju prostora.” Ali to drži? Lahko vključevanje prebivalcev v proces odločanja prinese boljše rezultate?Gosta:  Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora Prof. Tom Rye, Univerza Molde; Urbanistični inštitut RS Za pripombe in komentarje: jan.grilc@rtvslo.si
• 
  Razbijamo mite: Omejitve hitrosti bolj kot na čas vožnje vplivajo na varnost 17.08.2026 13m

  V poletni izdaji Zelene luči se bomo ozrli proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. Tokrat razdelamo temo, ki običajno razdeli javnost in spodbudi žolčne debate. Mit se glasi takole: “Če znižamo hitrostne omejitve v mestu, bo promet počasnejši in še več bo zastojev.” Ali to drži? Je čas vožnje res edina komponenta, o kateri moramo razmišljati, ko se pogovarjamo o hitrostnih omejitvah?Gost:  dr. Luka Mladenovič, Skupina za transformativno prometno načrtovanje - Urbanistični inštitut RS Zapiski:  Raziskava zveze Eurocities o posledicah zniževanja omejitev hitrosti v evropskih mestih
• 
  Razbijamo mite: Zelenice proti tlakovanim površinam 10.08.2026 14m

  V poletni izdaji Zelene luči se oziramo proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. V poletni vročini pogledujemo proti senci in raziskujemo mit: “Zelenice in žive meje prinašajo le stroške in delo z vzdrževanjem, veliko boljše so betonske ograje in tlakovane površine.” Pa so res?Gosti: dr. Maja Simonetti, urbanistka in krajinska arhitektka, IPoP Zala Velkavrh, Prostorož dr. Mark Nieuwenhuijsen, nizozemski strokovnjak za javno zdravje in epidemiologijo, ISGlobal Zapiski: Kam se odpraviš, ko vročina postane neznosna? - anketa o možnostih ohladitve Primerjava temperatur na tlakovanih območjih in zelenicah v živo Zelena luč o drevesih v mestih Zelena luč o urbanem zelenju s tujimi strokovnjaki
• 
  Razbijamo mite: Električni avtomobili bodo rešili težave s prometom v mestih 03.08.2026 14m

  V poletni izdaji Zelene luči se bomo ozrli proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. Najprej na vrsto pride mit, povezan z avtomobili: "Električni avtomobili bodo rešili težave, ki jih mestom povzroča avtomobilski promet." Pa jih bodo res? Gosti: - Katjuša Šavc, okoljevarstvena organizacija Focus - Jan Gehl, danski urbanist - Chris Bruntlett, Nizozemska kolesarska ambasada
• 
  Montpellier: Mesto, kjer je javni promet brezplačen 21.06.2026 28m

  Montpellier je poleg Luksemburga največje urbano središče v Evropski uniji, kjer je javni promet za lokalne prebivalce povsem brezplačen. Kako jim je v mestu, na širšem območju katerega živi pol milijona prebivalcev, v nekaj letih uspelo vzpostaviti učinkovit in finančno vzdržen sistem? Kako potekajo investicije in širitve omrežja? In zakaj morajo turisti ter obiskovalci iz drugih delov Francije za uporabo javnega prometa še vedno plačevati? Sogovorniki: Julie Frêche, podžupanja Montpellierja za promet in mobilnost Aurélien Legros, organizacija Le Bonheur à Vélo   Hélène Fourot Quillaud, kolesarska mreža Vélocité Grand Montpellier   Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. Za zgodbe in vprašanja: jan.grilc@rtvslo.si
• 
  Več avtocest ne pomeni manj zastojev 15.06.2026 22m

  Zastoji na slovenskih avtocestah marsikoga sploh v času poletne sezone marsikoga spravijo v obup. Nekako naraven odziv v takih trenutkih obupa je, da si zaželimo še en dodatni pas, zaradi katerega bi na prvi pogled promet potekal hitreje. A primeri širjenja avtocest z vsega sveta kažejo, da ta logika enostavno ne drži. V Zeleni luči bomo zato tokrat govorili o fenomenu spodbujenega prometa, izhodišče za ta pogovor pa je predlog za novo avtocesto, ki bi vodila od Postojne do Jelšan. Ali torej več cest pomeni manj zastojev ali še več avtomobilov? Gosti: Špela Berlot Veselko, koordinatorica Koalicije za trajnostno prometno politiko prof. Matej Ogrin, predstojnik Oddelka za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Susan Handy, mednarodno priznana strokovnjakinja za prometno načrtovanje z Univerze v Kaliforniji v Davisu prof. Tom Rye, britanski prometni raziskovalec, Univerza Molde Zapiski: Novi predlogi za avtocesto Državni prostorski načrt za avtocesto Postojna - Jelšane Odziv Koalicije za trajnostno prometno politiko Strokovni povzetek - spodbujeni promet Pogovor z dr. Susan Handy Pogovor s prof. Tomom Ryem Za ideje in komentarje: jan.grilc@rtvslo.si
• 
  Digitalni promet prihodnosti v Talinu 08.06.2026 24m

  V estonski prestolnici Talin se po cestah in pločnikih že vozijo majhni roboti za dostavo paketov, na tamkajšnji univerzi so sami razvili avtonomni avtobus, gradijo najmodernejši center za testiranje brezpilotnih letalnikov v Skandinaviji, iščejo poti za vključevanje dronov v javne storitve, digitalizirali so informacije o javnih prostorih za gibalno ovirane in vabijo razvijalce digitalnih storitev z vsega sveta, da svoje izdelke pridejo preizkusiti v Talin. Na mnogih ravneh je estonska družba zelo odprta za inovacije, ki lahko spremenijo delovanje prometa in javnih prostorov v mestu. A zakaj se trudijo biti v ospredju? Kako skušajo privabiti inovacije v mesto? Kakšne koristi imajo od tega prebivalci? V Zeleni luči smo obiskali Talin in spoznali nekaj izjemnih idej, ki že spreminjajo promet sedanjosti. Gosti: prof. Raivo Sell, vodja Laboratorija za avtonomna vozila, Univerza TalTech Mark-Emil Taalivere, vodja inovacij, Oddelek za strateško upravljanje pri mestni administraciji Rainer Kivimäe, vodja enote za brezpilotne letalnike, Metrosert dr. Jaanus Müür, raziskovalec, Oddelek za inovacije in upravljanje, Univerza TalTech Zapiski: Laboratorij za avtonomna vozila Iniciativa Test in Tallinn Laboratorij za testiranje brezpilotnih letalnikov, Metrosert Projekt CityAM Oddaja Globus o estonski digitalizaciji javne uprave Reportaže v Zeleni luči iz Barcelone, Köbenhavna, Osla in Pariza Za zgodbe in vprašanja: jan.grilc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.  
• 
  Urbanist Carlos Moreno pariške četrti spreminja v 15-minutna mesta 01.06.2026 22m

  Na krilih obljub na županskih volitvah, da bo Pariz postal bolj prijazen prebivalcem kot avtomobilom, je socialistka Anne Hidalgo v svojem prvem mandatu napovedala vojno avtomobilom. V drugem mandatu je v sodelovanju z urbanistom Carlosom Morenom šla še korak naprej in začela uresničevati koncept "15-minutnega mesta", torej mesta, kjer je za vsakega prebivalca šola, služba, trgovina, park, gledališče ali zdravnik od doma dosegljiv peš ali s kolesom v največ četrt ure. Ta revolucionaren koncept ljudem vrača čas, ki ga sicer izgubijo v prometu, vsakodnevno življenje pa premika bližje domu in skupnosti, manjša odvisnost od avtomobilov pa prinaša čistejši zrak, varnejše ulice in kakovostnejše življenje. Temelji na zavedanju, da prihodnost mest ni v širjenju cest, ampak v približevanju življenja ljudem. V Zeleni luči se pogovorimo z avtorjem tega koncepta, hkrati pa na terenu preverimo, kako so ga sprejeli prebivalci.  Sogovorniki: Carlos Moreno, kolumbijsko-francoski urbanist, avtor koncepta 15-minutnega mesta Valentin Carraud, sociolog in doktorski študent urbanizma Christopher Najdovski, nekdanji podžupan Pariza Zapiski:  Prvi del reportaže iz Pariza - prometna revolucija Intervju z legendarnim urbanistom Janom Gehlom v Zeleni luči Carlos Moreno Za predloge in pripombe: jan.grilc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. 
• 
  Pariz je doživel dramatično prometno preobrazbo v rekordnem času 25.05.2026 23m

  V samo dvanajstih letih se je Paris iz enega najbolj prometno obremenjenih evropskih mest preobrazil v sodobno kolesarjem in pešcem prijazno mesto. Pod vodstvom županje Anne Hidalgo je mesto zgradilo zavidanja vredno kolesarsko infrastrukturo na cestah, ki so se dušile v avtomobilskem prometu, številne so tudi zaprli, razširili so pločnike, uvedli številne peš cone ter ozelenili asfaltna parkirišča in trge. V zelo kratkem času so zmanjšali promet, hrup in onesnaženost zraka. Pariz zato danes velja za mesto, ki mu je uspel skorajda čudežen urbanistični preobrat in je postal zgled številnim mestom v Evropi. Sogovorniki: Andrej Bernik, arhitekt in soustanovitelj biroja Fieldwork Christopher Najdovski, nekdanji podžupan Pariza Corentin Roudaut, kolesarski aktivist iz organizacije Parise en Selle Valentin Carraud, sociolog in doktorski študent urbanizma na Sorboni Marie Wehner, članica kolesarske organizacije Collectif Vélo Île-de-France Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.